Page 51 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 51
Trg rib v Sloveniji 2
Preglednica 2.4 Izvoz in uvoz ribolovnih organizmov v Sloveniji
Postavka
Uvoz ., ., ., ., .,
Izvoz , , , , ,
op ombe V tonah. Povzeto po Statističnem uradu Republike Slovenije (B. l.c).
tina, Španija), ker v Sloveniji ni zadostnih količin surovin iz ribolova, na
drugi strani pa lahko ribiči slovenski ulov v restavracije in v ribarnicah
prodajo po višjih cenah, kot bi jim bila ponujena za predelavo. Glavni
proizvodi predelave v Sloveniji so različne vrste ribjih konzerv, tunine
paštete, namazi iz bakalarja, izdelki iz lososa (namazi, prigrizki), izdelki
iz glavonožcev in morski sadeži (Bolje 2019, 139–141). V letu 2015 je bilo
v Sloveniji 12 podjetij, ki so se ukvarjala s predelavo ribolovnih organiz-
mov, ki so v letu 2015 ustvarila 25,7 milijona evrov prihodka iz prodaje
ter zaposlovala 209 ljudi. Največji slovenski partnerji za dobavo surovin
iz morskega ribolova so Italija, Španija in Hrvaška, največ so podjetja
izvozila v Avstrijo, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino (Bolje idr. 2019,
141; European Commission 2019, 26).
Slovenija je v primerjavi z drugimi članicami e u v letu 2015 na za-
dnjem mestu po količini ulova: zabeleženih je bilo 191 ton ulova, kar je
bilo najmanj med vsemi državami, za katere vodijo evidenco (Directo-
rate General for Maritime Affairs and Fisheries 2018b, 17). Proizvodnja
v akvakulturi je v letu 2015 v primerjavi z drugimi članicami e u prav
tako med zadnjimi; za Slovenijo sta le Latvija in Belgija (str. 22).
Penca (2020) opisuje, da bi lahko trajnostno izrabo ribolovnih virov
pridobili z implementacijo obveznih označb. Da bi to uspelo, so po-
trebne številne spremembe na področju nadzora, zakonodaje in potro-
šniškega vedenja. Označevanje bi pripomoglo k nadzorovanju ribolova
in predelavi ter povečalo preglednost in sledljivost v dobavnih verigah
ter ozaveščenost vseh akterjev. Vsem udeležencem v dobavni verigi je
potrebno ponuditi čim več informacij o koristih in postopkih označe-
vanja. Število označb in etiket se je v zadnjih letih izredno povečalo,
kar lahko povzroča težave prodajalcem in proizvajalcem pri razlikova-
nju njihovih ribolovnih izdelkov, tudi potrošniki težje prepoznajo različ-
nosti in prednosti prodajanih artiklov. Primerno in pregledno označe-
vanje prinaša različne prednosti, kakor so nižji stroški v dobavnih veri-
gah. Asche idr. (2021) so raziskovali vpliv ekooznačb na trajnostni ribo-
lov. Osredotočili so se na označbe izdelkov iz lososov, ki jih prodajajo v
51
Preglednica 2.4 Izvoz in uvoz ribolovnih organizmov v Sloveniji
Postavka
Uvoz ., ., ., ., .,
Izvoz , , , , ,
op ombe V tonah. Povzeto po Statističnem uradu Republike Slovenije (B. l.c).
tina, Španija), ker v Sloveniji ni zadostnih količin surovin iz ribolova, na
drugi strani pa lahko ribiči slovenski ulov v restavracije in v ribarnicah
prodajo po višjih cenah, kot bi jim bila ponujena za predelavo. Glavni
proizvodi predelave v Sloveniji so različne vrste ribjih konzerv, tunine
paštete, namazi iz bakalarja, izdelki iz lososa (namazi, prigrizki), izdelki
iz glavonožcev in morski sadeži (Bolje 2019, 139–141). V letu 2015 je bilo
v Sloveniji 12 podjetij, ki so se ukvarjala s predelavo ribolovnih organiz-
mov, ki so v letu 2015 ustvarila 25,7 milijona evrov prihodka iz prodaje
ter zaposlovala 209 ljudi. Največji slovenski partnerji za dobavo surovin
iz morskega ribolova so Italija, Španija in Hrvaška, največ so podjetja
izvozila v Avstrijo, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino (Bolje idr. 2019,
141; European Commission 2019, 26).
Slovenija je v primerjavi z drugimi članicami e u v letu 2015 na za-
dnjem mestu po količini ulova: zabeleženih je bilo 191 ton ulova, kar je
bilo najmanj med vsemi državami, za katere vodijo evidenco (Directo-
rate General for Maritime Affairs and Fisheries 2018b, 17). Proizvodnja
v akvakulturi je v letu 2015 v primerjavi z drugimi članicami e u prav
tako med zadnjimi; za Slovenijo sta le Latvija in Belgija (str. 22).
Penca (2020) opisuje, da bi lahko trajnostno izrabo ribolovnih virov
pridobili z implementacijo obveznih označb. Da bi to uspelo, so po-
trebne številne spremembe na področju nadzora, zakonodaje in potro-
šniškega vedenja. Označevanje bi pripomoglo k nadzorovanju ribolova
in predelavi ter povečalo preglednost in sledljivost v dobavnih verigah
ter ozaveščenost vseh akterjev. Vsem udeležencem v dobavni verigi je
potrebno ponuditi čim več informacij o koristih in postopkih označe-
vanja. Število označb in etiket se je v zadnjih letih izredno povečalo,
kar lahko povzroča težave prodajalcem in proizvajalcem pri razlikova-
nju njihovih ribolovnih izdelkov, tudi potrošniki težje prepoznajo različ-
nosti in prednosti prodajanih artiklov. Primerno in pregledno označe-
vanje prinaša različne prednosti, kakor so nižji stroški v dobavnih veri-
gah. Asche idr. (2021) so raziskovali vpliv ekooznačb na trajnostni ribo-
lov. Osredotočili so se na označbe izdelkov iz lososov, ki jih prodajajo v
51
