Page 50 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 50
2 Trg rib v Sloveniji
Pomemben vidik ribiških izdelkov je njihova trajnostna pridelava in
odnos do okolja. Dobri sistemi sledljivosti zmanjšujejo možnost, da se
pojavijo težave z varnostjo hrane. Podjetja v ribiškem sektorju bi lahko
imela korist od uveljavitve novih sistemov sledljivosti, ki bi zagotovili
kakovost in varnostne mehanizme (Janeš, Biloslavo, in Faganel 2015,
178).
Nekatere morske vrste rib so na trgu bolj cenjene kot druge (orada,
brancin, zobatec, kovač, škarpena, tuni), prav tako so bolj priljubljene
vrste, ki so lažje za pripravo jedi in filetiranje. Manj cenjene so salpe, gla-
vači, gavuni in girice, ker so manjše velikosti in jih ni možno filetirati.
Razlike med obema naštetima skupinama je možno opaziti tudi v ceni,
predvsem zaradi kulinaričnih zmožnosti in ponudbe ter povpraševanja.
Divje ribe so v primerjavi z gojenimi vrstami dražje in bolj cenjene. Slo-
venski potrošniki bolj cenijo divje ulovljene brancine, ki imajo tudi višjo
ceno, kulinarična kakovost obeh pa je primerljiva. V reviji Dober tek so
ocenjevali razlike med divjimi in gojenimi brancini ter različnimi načini
priprave in ugotovili, da je skoraj nemogoče ugotoviti razlike med go-
jeno in ulovljeno, ko je riba kuhana ali pečena. Če se ribo uživa surovo,
je okus divje ulovljenega brancina boljši. Okusi pa se med ljudmi razli-
kujejo in gre za subjektivno temo oziroma posameznikovo subjektivno
zaznavo. Bolj kot če je riba gojena ali ulovljena, je pomembno, da je ta
sveža. Na kakovost gojenih rib vpliva krma, ki mora biti kvalitetna in
sestavljena po formuli, ki ustreza določeni vrsti rib. Potrošnika v na-
kup lahko prepriča svežost ribe, če prepozna lastnosti sveže ribe. Sveže
ribe so prijetnega vonja, oči so bistre in škrge svetlordeče (Bolje 2019,
70–71).
Predelava ribolovnih organizmov se v Sloveniji izvaja v manjših pre-
delovalnih obratih, školjčiščih, večjih ribogojnicah ter določenih ribar-
nicah. Izstopata dve večji podjetji, ki izvajata obsežnejšo predelavo in
tudi izvažata svoje izdelke v države bivše Jugoslavije. Druga podjetja
svoje izdelke večinoma prodajajo na slovenskem trgu. Veliko podjetij
izvaja predelavo kot dodatno dejavnost. Surovine iz slovenskih voda, ki
so namenjene predelavi, so predvsem šarenke, krapi, klapavice in bran-
cini. Predelava drugih ribolovnih organizmov je butična in lokalna ter
ni namenjena prodaji za širši trg. Predelava v sladkovodnem ribogoj-
stvu se osredotoča na filetiranje in dimljenje rib. Evidenco registriranih
predelovalnih obratov vodi Veterinarska uprava Republike Slovenije. S
predelavo dobi proizvod višjo dodano vrednost kot cela riba. Večji del
predelanih surovin je uvoženih iz različnih delov sveta (Indija, Argen-
50
Pomemben vidik ribiških izdelkov je njihova trajnostna pridelava in
odnos do okolja. Dobri sistemi sledljivosti zmanjšujejo možnost, da se
pojavijo težave z varnostjo hrane. Podjetja v ribiškem sektorju bi lahko
imela korist od uveljavitve novih sistemov sledljivosti, ki bi zagotovili
kakovost in varnostne mehanizme (Janeš, Biloslavo, in Faganel 2015,
178).
Nekatere morske vrste rib so na trgu bolj cenjene kot druge (orada,
brancin, zobatec, kovač, škarpena, tuni), prav tako so bolj priljubljene
vrste, ki so lažje za pripravo jedi in filetiranje. Manj cenjene so salpe, gla-
vači, gavuni in girice, ker so manjše velikosti in jih ni možno filetirati.
Razlike med obema naštetima skupinama je možno opaziti tudi v ceni,
predvsem zaradi kulinaričnih zmožnosti in ponudbe ter povpraševanja.
Divje ribe so v primerjavi z gojenimi vrstami dražje in bolj cenjene. Slo-
venski potrošniki bolj cenijo divje ulovljene brancine, ki imajo tudi višjo
ceno, kulinarična kakovost obeh pa je primerljiva. V reviji Dober tek so
ocenjevali razlike med divjimi in gojenimi brancini ter različnimi načini
priprave in ugotovili, da je skoraj nemogoče ugotoviti razlike med go-
jeno in ulovljeno, ko je riba kuhana ali pečena. Če se ribo uživa surovo,
je okus divje ulovljenega brancina boljši. Okusi pa se med ljudmi razli-
kujejo in gre za subjektivno temo oziroma posameznikovo subjektivno
zaznavo. Bolj kot če je riba gojena ali ulovljena, je pomembno, da je ta
sveža. Na kakovost gojenih rib vpliva krma, ki mora biti kvalitetna in
sestavljena po formuli, ki ustreza določeni vrsti rib. Potrošnika v na-
kup lahko prepriča svežost ribe, če prepozna lastnosti sveže ribe. Sveže
ribe so prijetnega vonja, oči so bistre in škrge svetlordeče (Bolje 2019,
70–71).
Predelava ribolovnih organizmov se v Sloveniji izvaja v manjših pre-
delovalnih obratih, školjčiščih, večjih ribogojnicah ter določenih ribar-
nicah. Izstopata dve večji podjetji, ki izvajata obsežnejšo predelavo in
tudi izvažata svoje izdelke v države bivše Jugoslavije. Druga podjetja
svoje izdelke večinoma prodajajo na slovenskem trgu. Veliko podjetij
izvaja predelavo kot dodatno dejavnost. Surovine iz slovenskih voda, ki
so namenjene predelavi, so predvsem šarenke, krapi, klapavice in bran-
cini. Predelava drugih ribolovnih organizmov je butična in lokalna ter
ni namenjena prodaji za širši trg. Predelava v sladkovodnem ribogoj-
stvu se osredotoča na filetiranje in dimljenje rib. Evidenco registriranih
predelovalnih obratov vodi Veterinarska uprava Republike Slovenije. S
predelavo dobi proizvod višjo dodano vrednost kot cela riba. Večji del
predelanih surovin je uvoženih iz različnih delov sveta (Indija, Argen-
50
