Page 49 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 49
Trg rib v Sloveniji 2
Morski ribiški sektor je glede na število zaposlenih in število podje-
tij še vedno med manjšimi trgi v Sloveniji. Gre za kulturno, družbeno
in zgodovinsko pomemben trg. Morski ribiški sektor se močno pove-
zuje s turizmom ter z gostinstvom in daje identiteto obalni regiji Slo-
venije. Sektor zaposluje tudi zadovoljivo število ljudi (glej preglednico
2.1), kar je še en pomemben vidik. Sektor je zelo odvisen od ribolovnih
virov v Jadranskem morju – če se bodo ti v prihodnosti izboljšali, se
trg rib lahko še dodatno razvije. Za izboljšanje prihodnjega upravljanja
ribolovnih virov v Jadranskem morju sta potrebna mednarodno sode-
lovanje in trajnostno upravljanje vseh držav, ki izkoriščajo skupne ribo-
lovne vire v Jadranskem morju (Bolje 2019, 64). Zaradi naravnih oko-
liščin in predvsem zaradi omejenega prostora je možen omejen razvoj
morske akvakulture. Razvoj večjih akvakulturnih obratov v slovenskem
morju ni možen. Povezovanje akvakulturnih obratov bi omogočilo lažje
pridobivanje znanja in novih tehnologij ter zmanjšanje stroškov (Janeš,
Biloslavo in Faganel 2015, 178–179).
Podjetje Fonda, ki je v Sloveniji edino delujoče na področju morskega
ribogojstva, ima poseben poslovni model, ki temelji na blagovni znamki
piranski brancin, ki jo tržijo skozi posebne distribucijske kanale. Njihovi
izdelki so vzrejeni na trajnostni način in z višjimi standardi kakovosti.
Poslovni model je podprt z učinkovito zgodbo, ki opisuje družinsko zgo-
dovino lastnikov in tradicije v Piranskem zalivu. Poslovanje podpirajo
inovacije, ki temeljijo na trajnostnem razvoju. Vsaka vzrejena riba ima
svojo značko z datumom izlova v ribogojnici in omogoča sledenje do
potrošnika, kar je edinstven primer sledljivosti pri nas. Podjetje Fonda
ima spletno trgovino, dobava izdelkov je spletnim kupcem omogočena
na izbrano lokacijo v Sloveniji, tudi v sosednjo Avstrijo in Italijo. Marke-
ting podjetja Fonda se ne osredotoča na tradicionalno metodo 4p (cena,
izdelek, lokacija in promocija), ampak temelji na pristopu, ki se izvaja
od ust do ust. Mediji so množično podprli ustanovitev blagovne znamke
piranski brancin, ki je bila novost, in namenili veliko pozornosti izdel-
kom in dejavnosti. Mnogo ljudi je iz Avstrije, Italije in Velike Britanije
prihajalo na ogled ribogojnice ter nakupilo ribe. Temelj njihove turi-
stične ponudbe je ogled ribogojnice, kar še dodatno povečuje vrednost
blagovne znamke in prodajo. Podjetje Fonda se povezuje z mnogimi lo-
kalnimi podjetji (npr. Soline, kjer pridelujejo sol na tradicionalen način)
in svoje izdelke prodaja v številne restavracije, s katerimi tesno sodeluje.
Piranskega brancina je možno dobiti v nekaterih najboljših slovenskih
restavracijah (Janeš, Biloslavo in Faganel 2015, 180–182).
49
Morski ribiški sektor je glede na število zaposlenih in število podje-
tij še vedno med manjšimi trgi v Sloveniji. Gre za kulturno, družbeno
in zgodovinsko pomemben trg. Morski ribiški sektor se močno pove-
zuje s turizmom ter z gostinstvom in daje identiteto obalni regiji Slo-
venije. Sektor zaposluje tudi zadovoljivo število ljudi (glej preglednico
2.1), kar je še en pomemben vidik. Sektor je zelo odvisen od ribolovnih
virov v Jadranskem morju – če se bodo ti v prihodnosti izboljšali, se
trg rib lahko še dodatno razvije. Za izboljšanje prihodnjega upravljanja
ribolovnih virov v Jadranskem morju sta potrebna mednarodno sode-
lovanje in trajnostno upravljanje vseh držav, ki izkoriščajo skupne ribo-
lovne vire v Jadranskem morju (Bolje 2019, 64). Zaradi naravnih oko-
liščin in predvsem zaradi omejenega prostora je možen omejen razvoj
morske akvakulture. Razvoj večjih akvakulturnih obratov v slovenskem
morju ni možen. Povezovanje akvakulturnih obratov bi omogočilo lažje
pridobivanje znanja in novih tehnologij ter zmanjšanje stroškov (Janeš,
Biloslavo in Faganel 2015, 178–179).
Podjetje Fonda, ki je v Sloveniji edino delujoče na področju morskega
ribogojstva, ima poseben poslovni model, ki temelji na blagovni znamki
piranski brancin, ki jo tržijo skozi posebne distribucijske kanale. Njihovi
izdelki so vzrejeni na trajnostni način in z višjimi standardi kakovosti.
Poslovni model je podprt z učinkovito zgodbo, ki opisuje družinsko zgo-
dovino lastnikov in tradicije v Piranskem zalivu. Poslovanje podpirajo
inovacije, ki temeljijo na trajnostnem razvoju. Vsaka vzrejena riba ima
svojo značko z datumom izlova v ribogojnici in omogoča sledenje do
potrošnika, kar je edinstven primer sledljivosti pri nas. Podjetje Fonda
ima spletno trgovino, dobava izdelkov je spletnim kupcem omogočena
na izbrano lokacijo v Sloveniji, tudi v sosednjo Avstrijo in Italijo. Marke-
ting podjetja Fonda se ne osredotoča na tradicionalno metodo 4p (cena,
izdelek, lokacija in promocija), ampak temelji na pristopu, ki se izvaja
od ust do ust. Mediji so množično podprli ustanovitev blagovne znamke
piranski brancin, ki je bila novost, in namenili veliko pozornosti izdel-
kom in dejavnosti. Mnogo ljudi je iz Avstrije, Italije in Velike Britanije
prihajalo na ogled ribogojnice ter nakupilo ribe. Temelj njihove turi-
stične ponudbe je ogled ribogojnice, kar še dodatno povečuje vrednost
blagovne znamke in prodajo. Podjetje Fonda se povezuje z mnogimi lo-
kalnimi podjetji (npr. Soline, kjer pridelujejo sol na tradicionalen način)
in svoje izdelke prodaja v številne restavracije, s katerimi tesno sodeluje.
Piranskega brancina je možno dobiti v nekaterih najboljših slovenskih
restavracijah (Janeš, Biloslavo in Faganel 2015, 180–182).
49
