Page 52 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 52
2 Trg rib v Sloveniji
Veliki Britaniji, kjer lahko proizvajalci izbirajo med 48 označbami. Ana-
lizirali so rok trajanja izdelkov in preverili, kateri dejavniki vplivajo na
trajnost izdelkov v maloprodajnih trgovinah. Ugotovili so, da trgovske
verige uporabljajo različne strategije označevanja ribolovnih izdelkov.
Britanski izdelki iz vzrejenih lososov z ekooznačbami ali drugimi do-
mačimi označbami imajo krajši prodajni življenjski cikel kot pa izdelki,
ki so brez označb, in izdelki z označbami, ki prihajajo iz tujine. Razisko-
valci so ugotovili, da je to posledica ostrejšega nadzora v Veliki Britaniji
nad procesom pridelave v akvakulturi.
V Sloveniji poznamo nekaj certifikatov in standardov, kot so Izbrana
kakovost, Ekološka predelava, Brez g s o (gensko spremenjenih or-
ganizmov) in Slovenska kakovost. Mednarodna organizacija za stan-
dardizacijo (angl. International Organization for Standardization) iz-
daja standarde za mnogo delovnih področij, standardi i s o so vezani
glede na določene dejavnosti v organizaciji. Certifikati in standardi so
si lahko zelo podobni, vendar so certifikati bolj osredotočeni na pride-
lavo določenih izdelkov, ki je pod nadzorom tretje osebe, v Sloveniji je
to u vh v vr. Izdelki s takšno oznako so preverjene kakovosti in so bo-
lje prodajani. Prednosti, ki jih prinašajo oznake certifikatov na izdelkih,
so: lažja prepoznavnost kakovosti in izvora, zagotovljena promocija v
medijih, izmenjava znanja, zagotovila o načinu in kakovosti pridelave
in predelave. Za pridobitev takih označb mora podjetje opraviti predpi-
san postopek, v katerem preverijo, ali poslovanje, ki ga podjetje izvaja,
ustreza standardom kakovosti. Certifikati se med sabo razlikujejo po
zahtevah in namenu ter potrošnikom pomagajo pri odločitvi za nakup
izdelka z določeno kakovostjo. Ribiški izdelki slovenskega porekla bi
lahko pridobili nekatere od razpoložljivih certifikatov, kot je certifikat
Izbrana kakovost, ki zagotavlja, da je izdelek pridelan in predelan v Slo-
veniji. Podjetja, ki se ukvarjajo z ribolovom ali s predelavo, te priložnosti
niso izkoristila (Slovensko združenje za kakovost in odličnost b. l.; In-
štitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor
b. l.). Za manjša in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo z ribiškimi
izdelki, so lahko procesi pridobitve naštetih standardov težavni, zato
bi potrebovala spodbudo ali pomoč. Pojavljajo se primeri, ko zaradi do-
ločenih razlogov (omejitve ribolova ali vzreje v določenem morju, regiji
ali državi) podjetja ne morejo pridobiti omenjenih standardov, kar za
podjetje lahko pomeni, da izgubi na konkurenčnosti. V ribištvu sta naj-
bolj poznana dva mednarodna certifikata, ki se imenujeta msc (Marine
Stewardship Council) in a s c (Aquaculture Stewardship Council). Stan-
52
Veliki Britaniji, kjer lahko proizvajalci izbirajo med 48 označbami. Ana-
lizirali so rok trajanja izdelkov in preverili, kateri dejavniki vplivajo na
trajnost izdelkov v maloprodajnih trgovinah. Ugotovili so, da trgovske
verige uporabljajo različne strategije označevanja ribolovnih izdelkov.
Britanski izdelki iz vzrejenih lososov z ekooznačbami ali drugimi do-
mačimi označbami imajo krajši prodajni življenjski cikel kot pa izdelki,
ki so brez označb, in izdelki z označbami, ki prihajajo iz tujine. Razisko-
valci so ugotovili, da je to posledica ostrejšega nadzora v Veliki Britaniji
nad procesom pridelave v akvakulturi.
V Sloveniji poznamo nekaj certifikatov in standardov, kot so Izbrana
kakovost, Ekološka predelava, Brez g s o (gensko spremenjenih or-
ganizmov) in Slovenska kakovost. Mednarodna organizacija za stan-
dardizacijo (angl. International Organization for Standardization) iz-
daja standarde za mnogo delovnih področij, standardi i s o so vezani
glede na določene dejavnosti v organizaciji. Certifikati in standardi so
si lahko zelo podobni, vendar so certifikati bolj osredotočeni na pride-
lavo določenih izdelkov, ki je pod nadzorom tretje osebe, v Sloveniji je
to u vh v vr. Izdelki s takšno oznako so preverjene kakovosti in so bo-
lje prodajani. Prednosti, ki jih prinašajo oznake certifikatov na izdelkih,
so: lažja prepoznavnost kakovosti in izvora, zagotovljena promocija v
medijih, izmenjava znanja, zagotovila o načinu in kakovosti pridelave
in predelave. Za pridobitev takih označb mora podjetje opraviti predpi-
san postopek, v katerem preverijo, ali poslovanje, ki ga podjetje izvaja,
ustreza standardom kakovosti. Certifikati se med sabo razlikujejo po
zahtevah in namenu ter potrošnikom pomagajo pri odločitvi za nakup
izdelka z določeno kakovostjo. Ribiški izdelki slovenskega porekla bi
lahko pridobili nekatere od razpoložljivih certifikatov, kot je certifikat
Izbrana kakovost, ki zagotavlja, da je izdelek pridelan in predelan v Slo-
veniji. Podjetja, ki se ukvarjajo z ribolovom ali s predelavo, te priložnosti
niso izkoristila (Slovensko združenje za kakovost in odličnost b. l.; In-
štitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor
b. l.). Za manjša in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo z ribiškimi
izdelki, so lahko procesi pridobitve naštetih standardov težavni, zato
bi potrebovala spodbudo ali pomoč. Pojavljajo se primeri, ko zaradi do-
ločenih razlogov (omejitve ribolova ali vzreje v določenem morju, regiji
ali državi) podjetja ne morejo pridobiti omenjenih standardov, kar za
podjetje lahko pomeni, da izgubi na konkurenčnosti. V ribištvu sta naj-
bolj poznana dva mednarodna certifikata, ki se imenujeta msc (Marine
Stewardship Council) in a s c (Aquaculture Stewardship Council). Stan-
52
