Page 53 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 53
Trg rib v Sloveniji 2
dard ms c zagotavlja izvajanje trajnostnih ribolovnih praks v organiza-
cijah, ki izvajajo ribolov (ms c 2019). Standard a s c zagotavlja izvajanje
trajnostnih praks v akvakulturi. Nekateri trgovci ponujajo bogat izbor
certificiranih ribiških izdelkov (Aquaculture Stewardship Council b. l.).
Ni znano, v kolikšni meri so potrošnikom v Sloveniji poznani omenjeni
certifikati za ribištvo in akvakulturo. Nekateri veletrgovci ponujajo ri-
biške izdelke, ki imajo certifikat ms c.
Zveza potrošnikov Slovenije (2018a, 27–29) je opravila testiranje za-
mrznjenih filejev lososa; testirali so šest vzorcev iz večjih trgovskih ve-
rig na slovenskem trgu. Ugotovili so, da imajo divji lososi boljše raz-
merje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami, fileji niso imeli
dodanih barvil in koncentracije težkih kovin niso bile presežene, nobe-
nemu izdelku ni bila dodana voda in vsi izdelki so imeli vse zahtevane
informacije. Ugotovili so, da je cena neodvisna od kakovosti, saj je bil
najbolje ocenjen izdelek glede na stopnjo kakovosti med najcenejšimi.
Manj spodbudni rezultati testiranj so bili ugotovljeni v testiranjih tuni-
nih paštet, ki ga je opravila Zveza potrošnikov Slovenije (2018b). Testi-
rali so 15 izdelkov, ki so bili kupljeni v večjih trgovinskih verigah v Ljub-
ljani. Ugotovili so, da imajo vse paštete visok delež maščob, med njimi
tudi pašteta, ki je bila oglaševana kot takšna za otroke. Rezultati testi-
ranja so pokazali, da je pašteta vsebovala več kot 20 gramov maščobe
na 100 gramov izdelka. Ugotovili so, da večina testiranih izdelkov po-
leg beljakovin tuna vsebuje še mlečne, jajčne in sojine beljakovine. Vsi
testirani izdelki so vsebovali le od 30 do 50 odstotkov tune. Štirje testi-
rani izdelki niso imeli pravilno navedenega aditiva (barvilo iz izvlečka
paprike), zato so o neskladju obvestili u v h v v r. Cene tuninih paštet
se gibljejo od 6,5 do 26 evrov za kilogram in sodijo med dražje izdelke.
Pokazalo se je tudi, da najdražja pašteta ni najkakovostnejša izbira za
nakup. Paštete pogosto vsebujejo nepotrebne aditive in arome. Potro-
šnikom so tako priporočili, naj raje sami pripravijo tunino pašteto, saj
je to bolj zdrava izbira.
Na potrošnjo rib zelo vpliva osveščenost potrošnikov, zato je mkg p
izvajalo promocijsko kampanjo Rad jem ribe, da bi povečali potrošnjo
rib. Kasneje je Zveza potrošnikov Slovenije (2012, 3–8) izvedla spletno
anketo, da bi ugotovila, ali je bila kampanja prepoznavna ter kako je
vplivala na pogostost uživanja rib in morskih sadežev pri Slovencih. V
avgustu 2012 so anketirali 500 oseb in ugotovili, da je bila kampanja
opažena pri večini Slovencev, vendar ni imela znatnega učinka na spre-
membe prehranskih navad. Eden od pomembnih razlogov je lahko tudi
53
dard ms c zagotavlja izvajanje trajnostnih ribolovnih praks v organiza-
cijah, ki izvajajo ribolov (ms c 2019). Standard a s c zagotavlja izvajanje
trajnostnih praks v akvakulturi. Nekateri trgovci ponujajo bogat izbor
certificiranih ribiških izdelkov (Aquaculture Stewardship Council b. l.).
Ni znano, v kolikšni meri so potrošnikom v Sloveniji poznani omenjeni
certifikati za ribištvo in akvakulturo. Nekateri veletrgovci ponujajo ri-
biške izdelke, ki imajo certifikat ms c.
Zveza potrošnikov Slovenije (2018a, 27–29) je opravila testiranje za-
mrznjenih filejev lososa; testirali so šest vzorcev iz večjih trgovskih ve-
rig na slovenskem trgu. Ugotovili so, da imajo divji lososi boljše raz-
merje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami, fileji niso imeli
dodanih barvil in koncentracije težkih kovin niso bile presežene, nobe-
nemu izdelku ni bila dodana voda in vsi izdelki so imeli vse zahtevane
informacije. Ugotovili so, da je cena neodvisna od kakovosti, saj je bil
najbolje ocenjen izdelek glede na stopnjo kakovosti med najcenejšimi.
Manj spodbudni rezultati testiranj so bili ugotovljeni v testiranjih tuni-
nih paštet, ki ga je opravila Zveza potrošnikov Slovenije (2018b). Testi-
rali so 15 izdelkov, ki so bili kupljeni v večjih trgovinskih verigah v Ljub-
ljani. Ugotovili so, da imajo vse paštete visok delež maščob, med njimi
tudi pašteta, ki je bila oglaševana kot takšna za otroke. Rezultati testi-
ranja so pokazali, da je pašteta vsebovala več kot 20 gramov maščobe
na 100 gramov izdelka. Ugotovili so, da večina testiranih izdelkov po-
leg beljakovin tuna vsebuje še mlečne, jajčne in sojine beljakovine. Vsi
testirani izdelki so vsebovali le od 30 do 50 odstotkov tune. Štirje testi-
rani izdelki niso imeli pravilno navedenega aditiva (barvilo iz izvlečka
paprike), zato so o neskladju obvestili u v h v v r. Cene tuninih paštet
se gibljejo od 6,5 do 26 evrov za kilogram in sodijo med dražje izdelke.
Pokazalo se je tudi, da najdražja pašteta ni najkakovostnejša izbira za
nakup. Paštete pogosto vsebujejo nepotrebne aditive in arome. Potro-
šnikom so tako priporočili, naj raje sami pripravijo tunino pašteto, saj
je to bolj zdrava izbira.
Na potrošnjo rib zelo vpliva osveščenost potrošnikov, zato je mkg p
izvajalo promocijsko kampanjo Rad jem ribe, da bi povečali potrošnjo
rib. Kasneje je Zveza potrošnikov Slovenije (2012, 3–8) izvedla spletno
anketo, da bi ugotovila, ali je bila kampanja prepoznavna ter kako je
vplivala na pogostost uživanja rib in morskih sadežev pri Slovencih. V
avgustu 2012 so anketirali 500 oseb in ugotovili, da je bila kampanja
opažena pri večini Slovencev, vendar ni imela znatnega učinka na spre-
membe prehranskih navad. Eden od pomembnih razlogov je lahko tudi
53
