Page 68 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 68
5 Analiza odgovorov in ugotovitve raziskave
delki. Zanimalo nas je še, ali intervjuvanci menijo, da so potrošniki do-
volj ozaveščeni o nepravilnostih, ki se dogajajo na trgu rib, in če poznajo
ponudbo ribiških izdelkov.
Skoraj vsi intervjuvanci so se strinjali, da so prehranjevalne navade
slovenskih potrošnikov v splošnem slabe. Večina intervjuvancev ome-
nja, da tradicije glede prehranjevanja z ribami ni in da v Sloveniji po-
jemo premalo ribiških izdelkov, obsežnejše vključevanje ribolovnih vrst
na jedilnike bi bilo tako zelo koristno. Intervjuvanec i 7 omenja, da se
navade precej razlikujejo glede na območja v Sloveniji. Intervjuvanec
i10 je izpostavil, da so prehranjevalne navade v zvezi z ribiškimi izdelki
boljše na Obali. Intervjuvanec i 11 je povedal, da zelo redki potrošniki
ribo jedo dvakrat na teden. Intervjuvanec i12 meni, da imamo premalo
podatkov in da bi potrebovali zelo usmerjeno anketiranje, da bi lahko
izvedeli več o tej temi, ampak takšna raziskava še ni bila izvedena. Inter-
vjuvanec i15 je dejal, da Slovenci ne znajo pripravljati rib zaradi pomanj-
kanja slovenskih receptov in kuharskih knjig. Dodal je še, da ni zaslediti
niti televizijske kuharske oddaje, ki bi oglaševala ribe in gledalce sezna-
nila z načini priprave. Glede najljubših ribiških izdelkov so bili vprašani
mnenja, da imajo potrošniki radi očiščene ribe, predelane ribe in fileje –
pomembno je, da ni ribjih kosti. Med vrstami rib so jim najljubše tiste,
ki so najpogosteje naprodaj. Na Obali so najbolj priljubljeni patagonski
lignji (op.: intervjuvanci so poudarili, da so ti najpogostejši na trgu in
da ne ločijo navadnega lignja iz Jadranskega morja), klapavice in ribe na
žaru, v notranjosti Slovenije pa je priljubljena pečena postrv. Potrošniki
radi posegajo po tunah v konzervi in dimljenem lososu, ki jih najdemo
na trgovskih policah.
Vsi intervjuvanci se strinjajo, da slovenski potrošniki niso dovolj oza-
veščeni o nepravilnostih, ki so povezane z ribiškimi proizvodi. Intervju-
vanec i 1 je z gotovostjo zatrdil, da je splošno znanje o ribolovnih vr-
stah precej slabo. Intervjuvanec i3 je navedel, da potrošniki deklaracij
ne znajo brati z razumevanjem. Intervjuvanec i7 je povedal, da sloven-
ski potrošniki ne vedo, kaj točno kupujejo in ali je vredno svoje cene.
Intervjuvanec i 8 je omenil, da te kršitve poznajo samo dobri pozna-
valci razmer. Tudi intervjuvanec i9 je izpostavil, da potrošniki ne razu-
mejo deklaracij na ribiških izdelkih. Intervjuvanec i10 je bil mnenja, da
potrošniki po Sloveniji ne bi znali prepoznati razlike med gojeno in ulo-
vljeno ribo ter med patagonskim in jadranskim lignjem. Povedal je, da
potrošniki ne poznajo večine vrst rib in njihove kakovosti. Izjemoma naj
bi potrošniki na Obali nekoliko bolje poznali ribiške izdelke. Intervju-
68
delki. Zanimalo nas je še, ali intervjuvanci menijo, da so potrošniki do-
volj ozaveščeni o nepravilnostih, ki se dogajajo na trgu rib, in če poznajo
ponudbo ribiških izdelkov.
Skoraj vsi intervjuvanci so se strinjali, da so prehranjevalne navade
slovenskih potrošnikov v splošnem slabe. Večina intervjuvancev ome-
nja, da tradicije glede prehranjevanja z ribami ni in da v Sloveniji po-
jemo premalo ribiških izdelkov, obsežnejše vključevanje ribolovnih vrst
na jedilnike bi bilo tako zelo koristno. Intervjuvanec i 7 omenja, da se
navade precej razlikujejo glede na območja v Sloveniji. Intervjuvanec
i10 je izpostavil, da so prehranjevalne navade v zvezi z ribiškimi izdelki
boljše na Obali. Intervjuvanec i 11 je povedal, da zelo redki potrošniki
ribo jedo dvakrat na teden. Intervjuvanec i12 meni, da imamo premalo
podatkov in da bi potrebovali zelo usmerjeno anketiranje, da bi lahko
izvedeli več o tej temi, ampak takšna raziskava še ni bila izvedena. Inter-
vjuvanec i15 je dejal, da Slovenci ne znajo pripravljati rib zaradi pomanj-
kanja slovenskih receptov in kuharskih knjig. Dodal je še, da ni zaslediti
niti televizijske kuharske oddaje, ki bi oglaševala ribe in gledalce sezna-
nila z načini priprave. Glede najljubših ribiških izdelkov so bili vprašani
mnenja, da imajo potrošniki radi očiščene ribe, predelane ribe in fileje –
pomembno je, da ni ribjih kosti. Med vrstami rib so jim najljubše tiste,
ki so najpogosteje naprodaj. Na Obali so najbolj priljubljeni patagonski
lignji (op.: intervjuvanci so poudarili, da so ti najpogostejši na trgu in
da ne ločijo navadnega lignja iz Jadranskega morja), klapavice in ribe na
žaru, v notranjosti Slovenije pa je priljubljena pečena postrv. Potrošniki
radi posegajo po tunah v konzervi in dimljenem lososu, ki jih najdemo
na trgovskih policah.
Vsi intervjuvanci se strinjajo, da slovenski potrošniki niso dovolj oza-
veščeni o nepravilnostih, ki so povezane z ribiškimi proizvodi. Intervju-
vanec i 1 je z gotovostjo zatrdil, da je splošno znanje o ribolovnih vr-
stah precej slabo. Intervjuvanec i3 je navedel, da potrošniki deklaracij
ne znajo brati z razumevanjem. Intervjuvanec i7 je povedal, da sloven-
ski potrošniki ne vedo, kaj točno kupujejo in ali je vredno svoje cene.
Intervjuvanec i 8 je omenil, da te kršitve poznajo samo dobri pozna-
valci razmer. Tudi intervjuvanec i9 je izpostavil, da potrošniki ne razu-
mejo deklaracij na ribiških izdelkih. Intervjuvanec i10 je bil mnenja, da
potrošniki po Sloveniji ne bi znali prepoznati razlike med gojeno in ulo-
vljeno ribo ter med patagonskim in jadranskim lignjem. Povedal je, da
potrošniki ne poznajo večine vrst rib in njihove kakovosti. Izjemoma naj
bi potrošniki na Obali nekoliko bolje poznali ribiške izdelke. Intervju-
68
