Page 65 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 65
Zadovoljstvo s ponudbo, konkurenca, ulov, uvoz in izvoz 5.2
ških izdelkov v Sloveniji, vendar so nekateri vseeno izpostavili tudi kri-
tike. Intervjuvanec i1 je kritiziral ponudbo v drugih delih Slovenije, saj
je po njegovem mnenju dobra ponudba rib le na Obali in v Ljubljani.
Intervjuvanec i3 je omenil, da ponudba svežih rib premajhna. Tudi in-
tervjuvanec i9 je omenil, da je ponudba različna, v določenih trgovskih
verigah je večja, v lokalnih ribogojnicah skromnejša. Intervjuvanec i13
je izpostavil, da bi bila lahko ponudba še pestrejša, še posebej ponudba
sladkovodnih rib. Intervjuvanec i15 je dejal, da je slabša ponudba odraz
slabšega povpraševanja in da imamo še veliko možnosti za povečanje
ponudbe.
Večina intervjuvancev meni, da je močna konkurenca iz tujine. Naša
podjetja težko tekmujejo s tujimi večjimi podjetji. Konkurenca je od-
visna tudi od vrste dejavnosti; med gospodarskimi ribiči konkurence
ni, saj prodajo celoten ulov. V akvakulturi nastaja manjša konkurenca
med slovenskimi podjetji, ki so v fazi rasti; pravo konkurenco predsta-
vlja uvoz gojenih rib iz Italije ali Hrvaške. Intervjuvanec i 1 je omenil,
da na slovenskem trgu ni konkurence v ponudbi svežih rib, prav tako
v tem segmentu ni konkurence med trgovskimi verigami. Intervjuva-
nec i2 je omenil, da je konkurence dovolj. Intervjuvanec i5 je izposta-
vil, da imamo nekaj večjih ribogojcev, ki proizvedejo in prodajo več kot
50 ton; ostali proizvajalci imajo lokalno ali butično prodajo. Omenil je,
da si ribogojci včasih med seboj znižujejo ceno, a jih bolj ogroža tuja
konkurenca, npr. iz Italije, kjer lahko v eni ribogojnici proizvedejo tudi
1.000 ton gojenih rib. Povedal je še, da bi se morali naši ribogojci po-
vezati, namesto da si med seboj konkurirajo. Iz odgovorov smo zaznali,
da se v sladkovodnem ribogojstvu med udeleženci pojavlja manjša kon-
kurenca. V nasprotju z intervjuvancem i 1 je i 6 mnenja, da je med tr-
govskimi verigami konkurenca zelo močna. Intervjuvanec i7 je omenil,
da se na slovenskem trgu rib pojavljajo nova podjetja, ki dobro opra-
vljajo svoje delo. Intervjuvanec i8 je povedal, da je konkurenca na trgu
rib velika in da je veliko podjetij, ki se ukvarjajo z ribiškimi izdelki. In-
tervjuvanec i 9 je omenil, da v morskem ribolovu ne moremo govoriti
o konkurenci, saj se z njim ukvarja le nekaj podjetij. Omenil je tudi, da
se konkurenca pojavlja v sladkovodnem ribogojstvu. Intervjuvanec i13
je mnenja, da večina konkurence prihaja iz tujine – gre za večja pod-
jetja, ki imajo velike proizvodne obrate. Intervjuvanec i 14 je dejal, da
slovenski proizvajalci na trgu rib trenutno ne morejo pridobiti medna-
rodnih certifikatov a s c in ms c, zato lahko postanejo nekonkurenčni.
Intervjuvanec i15 je povedal, da imamo v Sloveniji malo podjetij, ki se
65
ških izdelkov v Sloveniji, vendar so nekateri vseeno izpostavili tudi kri-
tike. Intervjuvanec i1 je kritiziral ponudbo v drugih delih Slovenije, saj
je po njegovem mnenju dobra ponudba rib le na Obali in v Ljubljani.
Intervjuvanec i3 je omenil, da ponudba svežih rib premajhna. Tudi in-
tervjuvanec i9 je omenil, da je ponudba različna, v določenih trgovskih
verigah je večja, v lokalnih ribogojnicah skromnejša. Intervjuvanec i13
je izpostavil, da bi bila lahko ponudba še pestrejša, še posebej ponudba
sladkovodnih rib. Intervjuvanec i15 je dejal, da je slabša ponudba odraz
slabšega povpraševanja in da imamo še veliko možnosti za povečanje
ponudbe.
Večina intervjuvancev meni, da je močna konkurenca iz tujine. Naša
podjetja težko tekmujejo s tujimi večjimi podjetji. Konkurenca je od-
visna tudi od vrste dejavnosti; med gospodarskimi ribiči konkurence
ni, saj prodajo celoten ulov. V akvakulturi nastaja manjša konkurenca
med slovenskimi podjetji, ki so v fazi rasti; pravo konkurenco predsta-
vlja uvoz gojenih rib iz Italije ali Hrvaške. Intervjuvanec i 1 je omenil,
da na slovenskem trgu ni konkurence v ponudbi svežih rib, prav tako
v tem segmentu ni konkurence med trgovskimi verigami. Intervjuva-
nec i2 je omenil, da je konkurence dovolj. Intervjuvanec i5 je izposta-
vil, da imamo nekaj večjih ribogojcev, ki proizvedejo in prodajo več kot
50 ton; ostali proizvajalci imajo lokalno ali butično prodajo. Omenil je,
da si ribogojci včasih med seboj znižujejo ceno, a jih bolj ogroža tuja
konkurenca, npr. iz Italije, kjer lahko v eni ribogojnici proizvedejo tudi
1.000 ton gojenih rib. Povedal je še, da bi se morali naši ribogojci po-
vezati, namesto da si med seboj konkurirajo. Iz odgovorov smo zaznali,
da se v sladkovodnem ribogojstvu med udeleženci pojavlja manjša kon-
kurenca. V nasprotju z intervjuvancem i 1 je i 6 mnenja, da je med tr-
govskimi verigami konkurenca zelo močna. Intervjuvanec i7 je omenil,
da se na slovenskem trgu rib pojavljajo nova podjetja, ki dobro opra-
vljajo svoje delo. Intervjuvanec i8 je povedal, da je konkurenca na trgu
rib velika in da je veliko podjetij, ki se ukvarjajo z ribiškimi izdelki. In-
tervjuvanec i 9 je omenil, da v morskem ribolovu ne moremo govoriti
o konkurenci, saj se z njim ukvarja le nekaj podjetij. Omenil je tudi, da
se konkurenca pojavlja v sladkovodnem ribogojstvu. Intervjuvanec i13
je mnenja, da večina konkurence prihaja iz tujine – gre za večja pod-
jetja, ki imajo velike proizvodne obrate. Intervjuvanec i 14 je dejal, da
slovenski proizvajalci na trgu rib trenutno ne morejo pridobiti medna-
rodnih certifikatov a s c in ms c, zato lahko postanejo nekonkurenčni.
Intervjuvanec i15 je povedal, da imamo v Sloveniji malo podjetij, ki se
65
