Page 109 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 109
Slovenski cestni križ kot faktor rekrutiranja pomorskega kadra v naših deželah (1812–1941)
Ljubljani, Jožef Oswald iz Želeč pri Bledu in Blaž Šinkušek iz Vranskega
po končani obvezi pristali med zaupnimi vratarji.56
Med pomorščaki trgovske mornarice, ki so se v tem času šola-
li v Trstu, je bil le Franc Fajenc iz Ljubljane.57 Nekateri praktični nešola-
ni pomorščaki so se tedaj izpopolnjevali na letnih in šestmesečnih teča-
jih tržaške pomorske šole. Med njimi so Franc Poljane iz Ljubljane, Lazar
Österreicher iz Šiške in Ivan Sajovic iz Postojne.58 Za navadne mornarje
krmarje, signaliste in noštrome nimamo virov. Verjetno se jih je iz obrav-
navanih krajev, predvsem pa iz furmanskih postojank, kakor so bile
Slovenska Bistrica, Ljubljana, Vrhnika, Postojna in druge, nekaj usmerilo
tudi v trgovsko mornarico.
Ekspanzija slovenskega pomorskega kadra v štiridesetih letih 19.
stoletja je bila, kakor pričajo gornji podatki, zadovoljiva. Če že omenjenim
številkam prištejemo prestopnike, imamo med leti 1841 in 1848 nič manj
kot 680 pomorščakov samo iz krajev ob »križu«. Če pa upoštevamo ce-
lotno obdobje, je prišlo s cestnega križa nad 850 vojnih pomorščakov. Pri
tem so šteti le tisti podoficirji iz Koroške in Zgornje Štajerske, ki so v ru-
briko o znanju jezikov vpisali eno od gornjih oznak za slovenščino. Tako
iz Zgornje Štajerske kakor iz Koroške pa je prišlo v mornarico precej nem-
škega kadra. Računajoč, da je bilo vsega okoli 30 podoficirjev in da je priš-
lo na vsakega le šest mornarjev, imamo okoli 210 štajerskih in koroških
Nemcev, ki so prišli z obravnavanih krajev. To poveča število vojnih po-
morščakov z našega križa na nekako 1100. Računati pa je treba s tem, da
se je precej virov izgubilo. Z vso pravico lahko dodamo kakih 300 mornar-
jev (med katerimi so bili gotovo tudi prestopniki iz Kranjske in Koroške)
na rovaš izgubljenih personalnih listov. Mislimo, da bi bilo treba dodati
še kakih 300 mornarjev trgovske mornarice iz krajev, ki sem jih že omenil
in iz krajev kakor so Gradec, Radgona, Maribor, Konjice, Celje, Domžale,
Logatec, Senožeče in Sežana. Gotovo pa jih je bilo nekaj tudi iz gorenjskih
in dolenjskih krajev. Tako lahko sklepamo, da je prišlo iz krajev ob križu
samo v prvem obdobju okoli 1700 mornarjev, podoficirjev, dijakov akade-
mij, aspirantov in oficirjev vseh tedaj obstoječih strok.
Na osnovi znanih in dostopnih vojaških virov lahko povzamemo
naslednje. V prvem obdobju je dal naš cestni križ v vojno mornarico 15
pomorskih oficirjev, 8 zdravnikov, pa 8 pehotnih in artilerijskih, 7 sod-
56 ÖStA, KA, »Grundbuch der Marinediener 3/142,5 F–G, 4/39 in 4/37.«
57 Kavšek et al. 1970, 80.
58 Ibid., 83 in 86.
109
Ljubljani, Jožef Oswald iz Želeč pri Bledu in Blaž Šinkušek iz Vranskega
po končani obvezi pristali med zaupnimi vratarji.56
Med pomorščaki trgovske mornarice, ki so se v tem času šola-
li v Trstu, je bil le Franc Fajenc iz Ljubljane.57 Nekateri praktični nešola-
ni pomorščaki so se tedaj izpopolnjevali na letnih in šestmesečnih teča-
jih tržaške pomorske šole. Med njimi so Franc Poljane iz Ljubljane, Lazar
Österreicher iz Šiške in Ivan Sajovic iz Postojne.58 Za navadne mornarje
krmarje, signaliste in noštrome nimamo virov. Verjetno se jih je iz obrav-
navanih krajev, predvsem pa iz furmanskih postojank, kakor so bile
Slovenska Bistrica, Ljubljana, Vrhnika, Postojna in druge, nekaj usmerilo
tudi v trgovsko mornarico.
Ekspanzija slovenskega pomorskega kadra v štiridesetih letih 19.
stoletja je bila, kakor pričajo gornji podatki, zadovoljiva. Če že omenjenim
številkam prištejemo prestopnike, imamo med leti 1841 in 1848 nič manj
kot 680 pomorščakov samo iz krajev ob »križu«. Če pa upoštevamo ce-
lotno obdobje, je prišlo s cestnega križa nad 850 vojnih pomorščakov. Pri
tem so šteti le tisti podoficirji iz Koroške in Zgornje Štajerske, ki so v ru-
briko o znanju jezikov vpisali eno od gornjih oznak za slovenščino. Tako
iz Zgornje Štajerske kakor iz Koroške pa je prišlo v mornarico precej nem-
škega kadra. Računajoč, da je bilo vsega okoli 30 podoficirjev in da je priš-
lo na vsakega le šest mornarjev, imamo okoli 210 štajerskih in koroških
Nemcev, ki so prišli z obravnavanih krajev. To poveča število vojnih po-
morščakov z našega križa na nekako 1100. Računati pa je treba s tem, da
se je precej virov izgubilo. Z vso pravico lahko dodamo kakih 300 mornar-
jev (med katerimi so bili gotovo tudi prestopniki iz Kranjske in Koroške)
na rovaš izgubljenih personalnih listov. Mislimo, da bi bilo treba dodati
še kakih 300 mornarjev trgovske mornarice iz krajev, ki sem jih že omenil
in iz krajev kakor so Gradec, Radgona, Maribor, Konjice, Celje, Domžale,
Logatec, Senožeče in Sežana. Gotovo pa jih je bilo nekaj tudi iz gorenjskih
in dolenjskih krajev. Tako lahko sklepamo, da je prišlo iz krajev ob križu
samo v prvem obdobju okoli 1700 mornarjev, podoficirjev, dijakov akade-
mij, aspirantov in oficirjev vseh tedaj obstoječih strok.
Na osnovi znanih in dostopnih vojaških virov lahko povzamemo
naslednje. V prvem obdobju je dal naš cestni križ v vojno mornarico 15
pomorskih oficirjev, 8 zdravnikov, pa 8 pehotnih in artilerijskih, 7 sod-
56 ÖStA, KA, »Grundbuch der Marinediener 3/142,5 F–G, 4/39 in 4/37.«
57 Kavšek et al. 1970, 80.
58 Ibid., 83 in 86.
109
