Page 106 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 106
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
Potrebno je bilo graditi nove vojne ladje, novo trgovsko floto, ki bi za-
dostovala potrebam države. Zaradi tega je bilo nujno usmeriti več mladi-
ne iz zaledja v pomorstvo, predvsem pa v pomorske šole, da bi s tem po
eni strani ublažili italijansko večino v vojni mornarici, po drugi strani
pa zadostili potrebam po kadru v trgovski mornarici. Doslej je bil odhod
v mornarico prepuščen željam posameznikov in žandarmeriji, odslej bo
vedno bolj opazna usmeritev, ki bo imela na terenu svoje agitatorje in za-
upnike v vojski kakor v delu prebivalstva, ki je bilo na ta ali oni način po-
vezano z morjem.
Imenitno je mornarica poskrbela predvsem za šolanje. Utrjena je bila
vojnopomorska akademija v Benetkah, modernizirano šolanje v trgovski
pomorski akademiji v Trstu. Podatki kažejo, da se je šolska politika usme-
rila na tržaške dijake, a tudi na tiste, ki so prihajali iz globljega zaled-
ja Trsta. Od leta 1840 do 1848 je na beneški vojopomorski akademiji di-
plomiralo 32 dijakov iz naših krajev, od tega 18 iz Trsta in 14 iz zaledja.
Is cestnega križa jih je bilo 9. Prvi je bil Wilhelm Tegetthoff iz Maribora
(1840).38 Sledili so Anton Wiplinger (1844), Maksimilijan Pittner, Srečko
in Franc Pavesch iz Gradca (vsi 1848),39 Maksimilijan Daublebsky von
Sterneck in Edvard Willenbeck (1844) iz Celovca ter Anton Perko iz Sv.
Jerneja pri Vranskem;40 končno še Franc Špindler iz Ljubljane, edini med
njimi, ki je predhodno končal srednjo šolo in prišel v mornarico kot aspi-
rant (1847).41 Vsi so dokončali šolanje pred uporom Benetk ali med njim
ter bili imenovani za kadete. Iz obravnavanega območja so v Benetkah
študirali še Franc Černač in Gvido Šemrl iz Ljubljane,42 Edvard Pittner
iz Gradca, Herman Oto Groller iz Celovca in Karl Schaffer iz Sežane.43
Za kadete so bili imenovani v naslednjem obdobju, in to po skrajšanem
postopku. Vodstvo mornarice je poskrbelo tudi za nove zdravnike, du-
hovnike, sodne oficirje, pehotne in artilerijske oficirje. S cestnega križa je
prišlo pet zdravnikov, tj. dr. Franc Klabučar iz Brežic (1844), dr. Friderik
Lackner (1844) in dr. Jurij Hirschl (1846) iz Gradca, dr. Jožef Windisch
iz Šentvida ob Glini (1846) in dr. Janez Schaupp (1848) iz Kamne gore
38 ÖStA, KA, »Matricola degli aspiranti e allievi del Collegio di Marina 1811–1848 in
Venezia.«
39 Ibid.
40 Ibid.
41 ÖStA, KA, »Grundbuchheft der Marine Isolierten 1/648.«
42 ÖStA, KA, »Index Rtickwarts 159 in Grundbuchheft der Marine Isolierten 7/1306.«
43 ÖStA, KA, »[po vrsti] Grundbuchheft der Marine Isolierten 2/289, 1/83 in 1/94.«
106
Potrebno je bilo graditi nove vojne ladje, novo trgovsko floto, ki bi za-
dostovala potrebam države. Zaradi tega je bilo nujno usmeriti več mladi-
ne iz zaledja v pomorstvo, predvsem pa v pomorske šole, da bi s tem po
eni strani ublažili italijansko večino v vojni mornarici, po drugi strani
pa zadostili potrebam po kadru v trgovski mornarici. Doslej je bil odhod
v mornarico prepuščen željam posameznikov in žandarmeriji, odslej bo
vedno bolj opazna usmeritev, ki bo imela na terenu svoje agitatorje in za-
upnike v vojski kakor v delu prebivalstva, ki je bilo na ta ali oni način po-
vezano z morjem.
Imenitno je mornarica poskrbela predvsem za šolanje. Utrjena je bila
vojnopomorska akademija v Benetkah, modernizirano šolanje v trgovski
pomorski akademiji v Trstu. Podatki kažejo, da se je šolska politika usme-
rila na tržaške dijake, a tudi na tiste, ki so prihajali iz globljega zaled-
ja Trsta. Od leta 1840 do 1848 je na beneški vojopomorski akademiji di-
plomiralo 32 dijakov iz naših krajev, od tega 18 iz Trsta in 14 iz zaledja.
Is cestnega križa jih je bilo 9. Prvi je bil Wilhelm Tegetthoff iz Maribora
(1840).38 Sledili so Anton Wiplinger (1844), Maksimilijan Pittner, Srečko
in Franc Pavesch iz Gradca (vsi 1848),39 Maksimilijan Daublebsky von
Sterneck in Edvard Willenbeck (1844) iz Celovca ter Anton Perko iz Sv.
Jerneja pri Vranskem;40 končno še Franc Špindler iz Ljubljane, edini med
njimi, ki je predhodno končal srednjo šolo in prišel v mornarico kot aspi-
rant (1847).41 Vsi so dokončali šolanje pred uporom Benetk ali med njim
ter bili imenovani za kadete. Iz obravnavanega območja so v Benetkah
študirali še Franc Černač in Gvido Šemrl iz Ljubljane,42 Edvard Pittner
iz Gradca, Herman Oto Groller iz Celovca in Karl Schaffer iz Sežane.43
Za kadete so bili imenovani v naslednjem obdobju, in to po skrajšanem
postopku. Vodstvo mornarice je poskrbelo tudi za nove zdravnike, du-
hovnike, sodne oficirje, pehotne in artilerijske oficirje. S cestnega križa je
prišlo pet zdravnikov, tj. dr. Franc Klabučar iz Brežic (1844), dr. Friderik
Lackner (1844) in dr. Jurij Hirschl (1846) iz Gradca, dr. Jožef Windisch
iz Šentvida ob Glini (1846) in dr. Janez Schaupp (1848) iz Kamne gore
38 ÖStA, KA, »Matricola degli aspiranti e allievi del Collegio di Marina 1811–1848 in
Venezia.«
39 Ibid.
40 Ibid.
41 ÖStA, KA, »Grundbuchheft der Marine Isolierten 1/648.«
42 ÖStA, KA, »Index Rtickwarts 159 in Grundbuchheft der Marine Isolierten 7/1306.«
43 ÖStA, KA, »[po vrsti] Grundbuchheft der Marine Isolierten 2/289, 1/83 in 1/94.«
106
