Page 11 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 11
Življenje in ustvarjalno delo
dr. Miroslava Pahorja (5. 11. 1922–25. 4. 1981)1
Nadja Terčon
Ime Miroslava Pahorja je neločljivo povezano s Piranom, Pomorskim mu-
zejem »Sergej Mašera« Piran (v nadaljevanju Pomorski muzej) in s slo-
vensko pomorsko zgodovino. Bil je prvi in dolgoletni ravnatelj Mestnega
muzeja Piran in pozneje Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran. Kot
vrhunski muzejski strokovni delavec, raziskovalec, zgodovinar in uteme-
ljitelj zgodovine slovenskega pomorstva, ki je s svojim delom postavil te-
melje pomorski muzeologiji in pomorski zgodovini v Sloveniji, je svoja te-
meljna raziskovalna dela najprej posvetil zgodovini Pirana in obalnega
področja, kasneje pa pomorščakom, ki so izvirali iz celotnega slovenske-
ga prostora. Čeprav so prve pobude za usmeritev novoustanovljenega pi-
ranskega mestnega muzeja v pomorsko področje prišle od kap. Antona
Lenarčiča, predsednika Kluba pomorščakov LRS (Ljudske republike
Slovenije), lahko Pahorja brez zadržkov poimenujemo za enega izmed za-
četnikov raziskovanja in predstavljanja slovenske pomorske identitete.
Zelo hitro je spoznal, kam peljejo idejni namigi slovenskih pomorščakov,
zato je te ideje sprejel, jih nadgradil in izpeljal. Piranski muzealci so spre-
jeli ponujeni idejni vsebinski koncept in z zbiralnim ter raziskovalnim de-
lom hitro našli »pomorsko perspektivo«, ki je muzeju omogočila obstoj in
nadaljnji razvoj te ostaja njegova glavna vsebina še danes. Bil je pionir na
področju slovenske zgodovine pomorstva in vizionar po muzeološki pla-
ti. Postavil je temelje pomorski muzeologiji in svoja temeljna raziskoval-
na dela posvetil pomorščakom, ki so izvirali iz slovenskega prostora.
Miroslav Pahor se je rodil 5. novembra 1922 v Novelu pri Temnici na
Krasu kot najstarejši sin Frančiške Rogelja in Srečka Pahorja. Ker je po
tem delu Krasa med prvo svetovno vojno potekala avstrijsko-italijanska
fronta, je tam ostalo veliko vojaških ostankov. Kot desetletni deček je ob
nabiranju starega železa naletel na bombo. Ob njeni eksploziji je izgubil
1 Gre za predelan in dopolnjen članek Nadje Terčon, ki je izšel v monografiji Tvorci
slovenske Pomorske identitete (Ljubljana: Založba ZRC SAZU, ZRC SAZU, 2010).
Knjiga z naslovom Tvorci slovenske pomorske identitete je posvečena pomembnim
posameznikom, ki so se na kakršen koli način vpisali v slovensko pomorsko zgo-
dovino. Zahvaljujem se njenemu uredniku Andreju Rahtenu za prijazno dovoljenje
za poobjavo.
11
dr. Miroslava Pahorja (5. 11. 1922–25. 4. 1981)1
Nadja Terčon
Ime Miroslava Pahorja je neločljivo povezano s Piranom, Pomorskim mu-
zejem »Sergej Mašera« Piran (v nadaljevanju Pomorski muzej) in s slo-
vensko pomorsko zgodovino. Bil je prvi in dolgoletni ravnatelj Mestnega
muzeja Piran in pozneje Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran. Kot
vrhunski muzejski strokovni delavec, raziskovalec, zgodovinar in uteme-
ljitelj zgodovine slovenskega pomorstva, ki je s svojim delom postavil te-
melje pomorski muzeologiji in pomorski zgodovini v Sloveniji, je svoja te-
meljna raziskovalna dela najprej posvetil zgodovini Pirana in obalnega
področja, kasneje pa pomorščakom, ki so izvirali iz celotnega slovenske-
ga prostora. Čeprav so prve pobude za usmeritev novoustanovljenega pi-
ranskega mestnega muzeja v pomorsko področje prišle od kap. Antona
Lenarčiča, predsednika Kluba pomorščakov LRS (Ljudske republike
Slovenije), lahko Pahorja brez zadržkov poimenujemo za enega izmed za-
četnikov raziskovanja in predstavljanja slovenske pomorske identitete.
Zelo hitro je spoznal, kam peljejo idejni namigi slovenskih pomorščakov,
zato je te ideje sprejel, jih nadgradil in izpeljal. Piranski muzealci so spre-
jeli ponujeni idejni vsebinski koncept in z zbiralnim ter raziskovalnim de-
lom hitro našli »pomorsko perspektivo«, ki je muzeju omogočila obstoj in
nadaljnji razvoj te ostaja njegova glavna vsebina še danes. Bil je pionir na
področju slovenske zgodovine pomorstva in vizionar po muzeološki pla-
ti. Postavil je temelje pomorski muzeologiji in svoja temeljna raziskoval-
na dela posvetil pomorščakom, ki so izvirali iz slovenskega prostora.
Miroslav Pahor se je rodil 5. novembra 1922 v Novelu pri Temnici na
Krasu kot najstarejši sin Frančiške Rogelja in Srečka Pahorja. Ker je po
tem delu Krasa med prvo svetovno vojno potekala avstrijsko-italijanska
fronta, je tam ostalo veliko vojaških ostankov. Kot desetletni deček je ob
nabiranju starega železa naletel na bombo. Ob njeni eksploziji je izgubil
1 Gre za predelan in dopolnjen članek Nadje Terčon, ki je izšel v monografiji Tvorci
slovenske Pomorske identitete (Ljubljana: Založba ZRC SAZU, ZRC SAZU, 2010).
Knjiga z naslovom Tvorci slovenske pomorske identitete je posvečena pomembnim
posameznikom, ki so se na kakršen koli način vpisali v slovensko pomorsko zgo-
dovino. Zahvaljujem se njenemu uredniku Andreju Rahtenu za prijazno dovoljenje
za poobjavo.
11
