Page 16 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 16
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
Splošna plovba Piran (SPP), ki mu je nudila finančno, materialno in kad-
rovsko pomoč.
Klub je imel najprej osrednjo pisarno v Ljubljani, kasneje so organi-
zirali tudi podružnice. Že na drugi seji je med člani prišlo do dokaj ostrih
besed, saj so se nekateri zavzemali, da bi klub moral imeti sedež v Piranu.
Menili so, »da je klub sam mrtev, če je sedež v Ljubljani in ni povezan
z žariščem pomorskega delovanja, tj. morjem«. Drugi so predlagali, naj
bi bil sedež v Ljubljani, podružnice pa na morju. Pri tem so večkrat iz-
postavili, da je »Piran žarišče pomorske dejavnosti«. Izdajali so svoj bil-
ten, zbirali podatke o slovenskih pomorščakih, vzdrževali kontakte z
njihovimi svojci (npr. s sestro Sergeja Mašere Vido Birovljev Mašera) in
intenzivno sodelovali s Pomorsko šolo ter pomorskimi podjetji na Obali.
Svoje dopise so zaključevali s pozdravom »Na morje« Povezovali so se s
klubom pomorščakov na Reki, klubom pomorščakov »Miho Pracat« iz
Dubrovnika, z Jadranskim inštitutom SAZU v Zagrebu, s kapitanom
bojne ladje Miroslavom Štumbergerjem, slovenskim pomorščakom iz
Slovenj Gradca, ki je živel v Boki Kotorski, s Sindikatom radnika i služ-
benika pomorske privrede Jugoslavije na Reki, Klubom pomorščakov iz
Dunaja, Ljubljanskim brodarskim društvom iz Ljubljane in Brodarskim
savezom Jugoslavije. Jugoslovanska pomorska zveza je bila ustanovljena
leta 1953. Na svoji drugi letni skupščini 29. marca 1953 so sprejeli svoj sta-
tut, v katerem so bile opredeljene njene naloge oziroma vloga. Med dru-
gim so se zavezali, da bodo med svojim članstvom in drugimi državljani
spodbujali ljubezen do morja, jih spoznavali s svetlimi tradicijami pomor-
stva, razvijali njihovo ljubezen do jugoslovanske vojne mornarice ter prek
različnih društvenih aktivnosti usvajali in razvijali tehnike v pomorstvu,
ladjedelstvu ter morski plovbi na splošno. Povezovali so se z osrednjo ju-
goslovansko revijo za pomorščake Pomorstvo. Uredništvo jim je leta 1953
dalo na razpolago določeno število strani, kjer so lahko objavljali svoje
prispevke. Urejal jih je Viktor Pirnat. Rezultat sodelovanja z revijo je bil
obširen zbornik v dveh knjigah, ki je naveden v bibliografiji te razprave
in je izšel leta 1962. Vseboval je temeljne prispevke iz zgodovine pomor-
stva celotne jugoslovanske obale. V njem je temeljni prispevek o zgodovi-
ni slovenskega pomorstva, ki je že bil rezultat njegovega in Pahorjevega
sodelovanja, objavil tudi dr. Ferdo Gestrin, in sicer Pregled pomorstva v
Slovenskem primorju (1962). Za sodelovanje se je Klub pomorščakov obr-
nil tudi na direktorja koprske Osrednje knjižnice Srečka Vilharja in re-
zultat sta bili knjižica Srečka Vilharja O morju in pomorstvu (1967): katalog
16
Splošna plovba Piran (SPP), ki mu je nudila finančno, materialno in kad-
rovsko pomoč.
Klub je imel najprej osrednjo pisarno v Ljubljani, kasneje so organi-
zirali tudi podružnice. Že na drugi seji je med člani prišlo do dokaj ostrih
besed, saj so se nekateri zavzemali, da bi klub moral imeti sedež v Piranu.
Menili so, »da je klub sam mrtev, če je sedež v Ljubljani in ni povezan
z žariščem pomorskega delovanja, tj. morjem«. Drugi so predlagali, naj
bi bil sedež v Ljubljani, podružnice pa na morju. Pri tem so večkrat iz-
postavili, da je »Piran žarišče pomorske dejavnosti«. Izdajali so svoj bil-
ten, zbirali podatke o slovenskih pomorščakih, vzdrževali kontakte z
njihovimi svojci (npr. s sestro Sergeja Mašere Vido Birovljev Mašera) in
intenzivno sodelovali s Pomorsko šolo ter pomorskimi podjetji na Obali.
Svoje dopise so zaključevali s pozdravom »Na morje« Povezovali so se s
klubom pomorščakov na Reki, klubom pomorščakov »Miho Pracat« iz
Dubrovnika, z Jadranskim inštitutom SAZU v Zagrebu, s kapitanom
bojne ladje Miroslavom Štumbergerjem, slovenskim pomorščakom iz
Slovenj Gradca, ki je živel v Boki Kotorski, s Sindikatom radnika i služ-
benika pomorske privrede Jugoslavije na Reki, Klubom pomorščakov iz
Dunaja, Ljubljanskim brodarskim društvom iz Ljubljane in Brodarskim
savezom Jugoslavije. Jugoslovanska pomorska zveza je bila ustanovljena
leta 1953. Na svoji drugi letni skupščini 29. marca 1953 so sprejeli svoj sta-
tut, v katerem so bile opredeljene njene naloge oziroma vloga. Med dru-
gim so se zavezali, da bodo med svojim članstvom in drugimi državljani
spodbujali ljubezen do morja, jih spoznavali s svetlimi tradicijami pomor-
stva, razvijali njihovo ljubezen do jugoslovanske vojne mornarice ter prek
različnih društvenih aktivnosti usvajali in razvijali tehnike v pomorstvu,
ladjedelstvu ter morski plovbi na splošno. Povezovali so se z osrednjo ju-
goslovansko revijo za pomorščake Pomorstvo. Uredništvo jim je leta 1953
dalo na razpolago določeno število strani, kjer so lahko objavljali svoje
prispevke. Urejal jih je Viktor Pirnat. Rezultat sodelovanja z revijo je bil
obširen zbornik v dveh knjigah, ki je naveden v bibliografiji te razprave
in je izšel leta 1962. Vseboval je temeljne prispevke iz zgodovine pomor-
stva celotne jugoslovanske obale. V njem je temeljni prispevek o zgodovi-
ni slovenskega pomorstva, ki je že bil rezultat njegovega in Pahorjevega
sodelovanja, objavil tudi dr. Ferdo Gestrin, in sicer Pregled pomorstva v
Slovenskem primorju (1962). Za sodelovanje se je Klub pomorščakov obr-
nil tudi na direktorja koprske Osrednje knjižnice Srečka Vilharja in re-
zultat sta bili knjižica Srečka Vilharja O morju in pomorstvu (1967): katalog
16
