Page 15 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 15
Življenje in ustvarjalno delo dr. Miroslava Pahorja (5. 11. 1922–25. 4. 1981)
drugim so del tega fonda tudi nekatere knjižne raritete, kot so najdrago-
cenejši kodeks na naših tleh, ki velja tudi za prvi primerek natisnjene-
ga atlasa na svetu sploh, piranski kodeks De summa totius orbis (1524–
1526), beneško-izolskega kartografa Pietra Coppa ter Coronellijevi knjigi
Atlante Veneto in Globi del padre Coronelli, ki sta izhajali v 90-ih letih 17.
stoletja pri različnih založnikih. Sem sodijo tudi knjige z domoznansko
tematiko. Zbirko domoznanskih knjig imenujemo Istrica.
Pahorju gre zahvala, da se je v muzeju zbralo in ohranilo veliko pred-
metov, ki govore o mestni zgodovini Pirana, o njegovih ljudeh in njiho-
vem življenju ter o mestnem gospodarstvu v preteklosti. Ker je v začetni
fazi vodil tudi t. i. komisijo za spomeniško varstvo, je bil zadolžen za pre-
gled starin, ki naj bi jih prebivalci izvozili iz Pirana. Brez njegovega so-
glasja tega ni bilo mogoče storiti. Zaradi dobrega pregleda nad material-
no dediščino je s hitrim posredovanjem preprečil, da se predmeti, ki jih je
še imelo ali zapustilo italijansko prebivalstvo, niso v celoti izvozili, popol-
noma porazgubili ali celo uničili. Iz teh predmetov so postopoma nasta-
jale prve muzejske zbirke. V Mestnem muzeju Piran so bile v tistem ob-
dobju na ogled Tartinijeva zbirka, zbirka orožja in meščanske materialne
kulture, zbirka predmetov iz piranske steklarne in nekaj predmetov o so-
linarstvu. Pomembno mesto so dobile tudi nekatere arheološke najdbe in
lapidarij. Vse so bile vezane na mesto Piran. Pahor pa je načrtoval tudi od-
prtje pomorske zbirke, saj so bili pomorstvo, ladjedelstvo, solinarstvo in
ribištvo sestavni del preteklosti mesta Piran in njegovega ožjega zaledja.
V pripravah za dokončno ureditev ozemeljskega vprašanja ter po
njegovi razrešitvi in podpisu Londonskega sporazuma oktobra 1954, je
potekalo tudi delovanje Kluba pomorščakov LRS (Terčon 2015, 315–22).
Klub pomorščakov se je organiziral vzporedno s postopno organizacijo
pomorskih podjetij na Obali. Kot vzor so si vzeli klub pomorščakov na
Reki »Seamen‘s club«, ki je imel mednarodni značaj. Njegov namen je bil,
da pomorščakom, ki pridejo na kopno, nudijo zatočišče. Podobno pomoč
so želeli organizirati v Sloveniji, posebej še po tem, ko je Primorje pripa-
dlo k Ljudski republiki Sloveniji (LRS) in ko je Slovenija dobila morsko
obalo. V tem smislu je bil leta 1953 v okviru Sekretariata za notranje za-
deve LRS ustanovljen najprej Delovni sindikalni klub, ki je obliko Kluba
pomorščakov LRS dobil šele leta 1954. Program kluba je bil zelo obsežen,
saj LRS do tedaj ni imela nobenega organa, ki bi se ukvarjal s problemati-
ko in vsebino pomorstva. Popolnoma je klub zaživel šele po ustanovitvi
15
drugim so del tega fonda tudi nekatere knjižne raritete, kot so najdrago-
cenejši kodeks na naših tleh, ki velja tudi za prvi primerek natisnjene-
ga atlasa na svetu sploh, piranski kodeks De summa totius orbis (1524–
1526), beneško-izolskega kartografa Pietra Coppa ter Coronellijevi knjigi
Atlante Veneto in Globi del padre Coronelli, ki sta izhajali v 90-ih letih 17.
stoletja pri različnih založnikih. Sem sodijo tudi knjige z domoznansko
tematiko. Zbirko domoznanskih knjig imenujemo Istrica.
Pahorju gre zahvala, da se je v muzeju zbralo in ohranilo veliko pred-
metov, ki govore o mestni zgodovini Pirana, o njegovih ljudeh in njiho-
vem življenju ter o mestnem gospodarstvu v preteklosti. Ker je v začetni
fazi vodil tudi t. i. komisijo za spomeniško varstvo, je bil zadolžen za pre-
gled starin, ki naj bi jih prebivalci izvozili iz Pirana. Brez njegovega so-
glasja tega ni bilo mogoče storiti. Zaradi dobrega pregleda nad material-
no dediščino je s hitrim posredovanjem preprečil, da se predmeti, ki jih je
še imelo ali zapustilo italijansko prebivalstvo, niso v celoti izvozili, popol-
noma porazgubili ali celo uničili. Iz teh predmetov so postopoma nasta-
jale prve muzejske zbirke. V Mestnem muzeju Piran so bile v tistem ob-
dobju na ogled Tartinijeva zbirka, zbirka orožja in meščanske materialne
kulture, zbirka predmetov iz piranske steklarne in nekaj predmetov o so-
linarstvu. Pomembno mesto so dobile tudi nekatere arheološke najdbe in
lapidarij. Vse so bile vezane na mesto Piran. Pahor pa je načrtoval tudi od-
prtje pomorske zbirke, saj so bili pomorstvo, ladjedelstvo, solinarstvo in
ribištvo sestavni del preteklosti mesta Piran in njegovega ožjega zaledja.
V pripravah za dokončno ureditev ozemeljskega vprašanja ter po
njegovi razrešitvi in podpisu Londonskega sporazuma oktobra 1954, je
potekalo tudi delovanje Kluba pomorščakov LRS (Terčon 2015, 315–22).
Klub pomorščakov se je organiziral vzporedno s postopno organizacijo
pomorskih podjetij na Obali. Kot vzor so si vzeli klub pomorščakov na
Reki »Seamen‘s club«, ki je imel mednarodni značaj. Njegov namen je bil,
da pomorščakom, ki pridejo na kopno, nudijo zatočišče. Podobno pomoč
so želeli organizirati v Sloveniji, posebej še po tem, ko je Primorje pripa-
dlo k Ljudski republiki Sloveniji (LRS) in ko je Slovenija dobila morsko
obalo. V tem smislu je bil leta 1953 v okviru Sekretariata za notranje za-
deve LRS ustanovljen najprej Delovni sindikalni klub, ki je obliko Kluba
pomorščakov LRS dobil šele leta 1954. Program kluba je bil zelo obsežen,
saj LRS do tedaj ni imela nobenega organa, ki bi se ukvarjal s problemati-
ko in vsebino pomorstva. Popolnoma je klub zaživel šele po ustanovitvi
15
