Page 321 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 321
Po sledeh nekega jambora ...
Model ladje Beechdale, lastnika Angela Jazbeca. To je bila jadrnica, za katero so
po jamborni cesti v Trst prepeljali najdaljši jambor. Dolg je bil kar 64 m.
so v svojem zadovoljstvu nad izvršeno nalogo raztrosili od gostilne do
gostilne vzdolž vse povratne poti. O potovanju v Kurbjo dolino smo sliša-
li že prej na Razdrtem, v Planini in na Rakeku. Toda nihče ni vedel od kod
je izraz prišel. Potrebno je bilo poiskati nagajivo Rezko Frenetič. Ta je ve-
dela vse! Tako smo prišli zgodbi o jamboru do konca.
Zgodba ladje pa se nadaljuje ... Maja 1894 je bila »Beechdale« (Bukova
dolina) popravljena, na novo prebarvana in urejena. Naredili so ji novo
skladišče, nove kajute za potnike, oficirje in mornarje. Popravljen je bil
poveljniški most in na novo urejena paluba. V majskem soncu je njena
bela barva kar žarela. Ponosno »Beechdale« so ponovno spustili v morje.
V novem pristanišču je vkrcala tovor in 25. maja odplula proti vzhodnemu
Sredozemlju. Plula je ponosno. Kdo ve, če se je ladja zavedala, da ima novi
srednji jambor, in da je ta jambor prišel iz naših prelepih gozdov, polnih
gozdnega vonja in pesmi ptic? Ne, tega ladja ni mogla vedeti. Vedeli so pa
ljudje, ki so s svojim nesebičnim delom iz vasi do vasi pomagali, da bi hoja
prišla na svoj cilj. Danes se starčki še vedno spominjajo te vznemirljive
zgodbe o velikanskem jamboru. Še dolgo po tem dogodku so ljudje spre-
mljali v mislih nadaljnjo pot lepe bele ladje. Za ladjarja Jazbeca je plula še
celih 17 let, dokler jo ni poleti 1911 prodal v Turčijo. V pristanišču Izmir je
321
Model ladje Beechdale, lastnika Angela Jazbeca. To je bila jadrnica, za katero so
po jamborni cesti v Trst prepeljali najdaljši jambor. Dolg je bil kar 64 m.
so v svojem zadovoljstvu nad izvršeno nalogo raztrosili od gostilne do
gostilne vzdolž vse povratne poti. O potovanju v Kurbjo dolino smo sliša-
li že prej na Razdrtem, v Planini in na Rakeku. Toda nihče ni vedel od kod
je izraz prišel. Potrebno je bilo poiskati nagajivo Rezko Frenetič. Ta je ve-
dela vse! Tako smo prišli zgodbi o jamboru do konca.
Zgodba ladje pa se nadaljuje ... Maja 1894 je bila »Beechdale« (Bukova
dolina) popravljena, na novo prebarvana in urejena. Naredili so ji novo
skladišče, nove kajute za potnike, oficirje in mornarje. Popravljen je bil
poveljniški most in na novo urejena paluba. V majskem soncu je njena
bela barva kar žarela. Ponosno »Beechdale« so ponovno spustili v morje.
V novem pristanišču je vkrcala tovor in 25. maja odplula proti vzhodnemu
Sredozemlju. Plula je ponosno. Kdo ve, če se je ladja zavedala, da ima novi
srednji jambor, in da je ta jambor prišel iz naših prelepih gozdov, polnih
gozdnega vonja in pesmi ptic? Ne, tega ladja ni mogla vedeti. Vedeli so pa
ljudje, ki so s svojim nesebičnim delom iz vasi do vasi pomagali, da bi hoja
prišla na svoj cilj. Danes se starčki še vedno spominjajo te vznemirljive
zgodbe o velikanskem jamboru. Še dolgo po tem dogodku so ljudje spre-
mljali v mislih nadaljnjo pot lepe bele ladje. Za ladjarja Jazbeca je plula še
celih 17 let, dokler jo ni poleti 1911 prodal v Turčijo. V pristanišču Izmir je
321
