Page 33 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 33
Življenje in ustvarjalno delo dr. Miroslava Pahorja (5. 11. 1922–25. 4. 1981)
»da se Slovenija premalo povezuje z morjem, da postaja vedno bolj
kontinentalna in da so ji pomorske dejavnosti vedno manj v zavesti,
[…] da si ne moremo Slovenije več zamišljati brez morja. To bi bilo in-
validno telo brez prave razvojne hrbtenice.«
Uveljavljal je svoja stališča in pri njih vztrajal domišljeno ter upor-
no, celo na račun ostrih kritik in nasprotovanj. Pri tem je bil marsikdaj
nerazumljen in osamljen. Držal se je nasveta, ki mu ga je leta 1959 med
strokovno inšpekcijo v muzeju dal profesor Bogo Teply, nekdanji ravna-
telj Pokrajinskega muzeja v Mariboru (tipkopis Pahor, hrani PMSMP):
»Tvoja naloga je, da našim zarukanim Kranjcem in Štajercem doka-
žeš, da obstaja poleg kopna, od katerega ne morejo odtrgati pogleda,
tudi nekaj drugega, in da tvojim luftarskim Primorcem, ki imajo mor-
da še preveč na široko odprte oči, dokažeš, da imamo skupno domovi-
no in da ima ta domovina ozko, vendar važno okno v svet.«
Današnje družbeno in politično stanje še kako potrjuje aktualnost
Pahorjevih misli, zapisov in del. Pahor je postavil temelje in razvojne
smeri slovenske zgodovine pomorstva. Na teh temeljih, vendar z novimi
pristopi ter znanjem nadaljujemo delo današnji muzejski strokovni de-
lavci. Pomorski muzej gradi na morju kot povezovalnem elementu, in ne
na morju, ki bi ločevalo. Pomorska zbirka je nastala na osnovi brez nacio-
nalnih preprek, vsebino in podobo gradi na prepletenosti preteklosti so-
sednjih narodov. Zato je v muzeju prikazana pomorska zgodovina tako
slovenskega kot italijanskega naroda oziroma avstrijske, italijanske, ju-
goslovanskih in slovenske države. V vseh pa je bilo zaradi večnacionalnih
sestav tudi veliko povezav in stikov med ljudmi različnih narodov.
Če na njegovo delo gledamo s časovno distanco, bi zaradi razvoja
zgodovinopisja danes sicer marsikaj lahko napisali, interpretirali in ar-
gumentirali drugače, nikakor pa ne zanikali. Praksa vsakdanjega življe-
nja in razvoj znanosti potrjujeta Pahorjeve ideje, zamisli ter izvirnost.
Ker je bilo področje zgodovine pomorstva popolnoma neraziskano, je bil
pri vsaki temi, ki se je je lotil, prvi in izviren. Skupaj s sodelavci je odprl
popolnoma novo in zelo pomembno poglavje v narodni zgodovini.
Miroslav Pahor je po hudi bolezni umrl 25. aprila 1981 v bolnišnici
v Ankaranu, star 58 let. Še vedno pa je prisoten njegov lik, osebnost člo-
veka, muzealca, raziskovalca in zgodovinarja, ki je bil poln načrtov, ne-
umorne delovne vneme, neizmerne življenjske moči ter znanja. Spomin
nanj in poznavanje njegovih del sta vedno opaznejša in bolj spoštovana,
33
»da se Slovenija premalo povezuje z morjem, da postaja vedno bolj
kontinentalna in da so ji pomorske dejavnosti vedno manj v zavesti,
[…] da si ne moremo Slovenije več zamišljati brez morja. To bi bilo in-
validno telo brez prave razvojne hrbtenice.«
Uveljavljal je svoja stališča in pri njih vztrajal domišljeno ter upor-
no, celo na račun ostrih kritik in nasprotovanj. Pri tem je bil marsikdaj
nerazumljen in osamljen. Držal se je nasveta, ki mu ga je leta 1959 med
strokovno inšpekcijo v muzeju dal profesor Bogo Teply, nekdanji ravna-
telj Pokrajinskega muzeja v Mariboru (tipkopis Pahor, hrani PMSMP):
»Tvoja naloga je, da našim zarukanim Kranjcem in Štajercem doka-
žeš, da obstaja poleg kopna, od katerega ne morejo odtrgati pogleda,
tudi nekaj drugega, in da tvojim luftarskim Primorcem, ki imajo mor-
da še preveč na široko odprte oči, dokažeš, da imamo skupno domovi-
no in da ima ta domovina ozko, vendar važno okno v svet.«
Današnje družbeno in politično stanje še kako potrjuje aktualnost
Pahorjevih misli, zapisov in del. Pahor je postavil temelje in razvojne
smeri slovenske zgodovine pomorstva. Na teh temeljih, vendar z novimi
pristopi ter znanjem nadaljujemo delo današnji muzejski strokovni de-
lavci. Pomorski muzej gradi na morju kot povezovalnem elementu, in ne
na morju, ki bi ločevalo. Pomorska zbirka je nastala na osnovi brez nacio-
nalnih preprek, vsebino in podobo gradi na prepletenosti preteklosti so-
sednjih narodov. Zato je v muzeju prikazana pomorska zgodovina tako
slovenskega kot italijanskega naroda oziroma avstrijske, italijanske, ju-
goslovanskih in slovenske države. V vseh pa je bilo zaradi večnacionalnih
sestav tudi veliko povezav in stikov med ljudmi različnih narodov.
Če na njegovo delo gledamo s časovno distanco, bi zaradi razvoja
zgodovinopisja danes sicer marsikaj lahko napisali, interpretirali in ar-
gumentirali drugače, nikakor pa ne zanikali. Praksa vsakdanjega življe-
nja in razvoj znanosti potrjujeta Pahorjeve ideje, zamisli ter izvirnost.
Ker je bilo področje zgodovine pomorstva popolnoma neraziskano, je bil
pri vsaki temi, ki se je je lotil, prvi in izviren. Skupaj s sodelavci je odprl
popolnoma novo in zelo pomembno poglavje v narodni zgodovini.
Miroslav Pahor je po hudi bolezni umrl 25. aprila 1981 v bolnišnici
v Ankaranu, star 58 let. Še vedno pa je prisoten njegov lik, osebnost člo-
veka, muzealca, raziskovalca in zgodovinarja, ki je bil poln načrtov, ne-
umorne delovne vneme, neizmerne življenjske moči ter znanja. Spomin
nanj in poznavanje njegovih del sta vedno opaznejša in bolj spoštovana,
33
