Page 31 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 31
Življenje in ustvarjalno delo dr. Miroslava Pahorja (5. 11. 1922–25. 4. 1981)
volj zgodaj spoznali pomen pomorskega trgovanja ter ki so se bili prip-
ravljeni spuščati v tvegano in od številnih dejavnikov odvisno ladjarsko
poslovanje. V takratni družbi so bili spoštovani in so lahko vplivali na go-
spodarski, nacionalni, politični ter družbeni položaj okolja, v katerem so
živeli. Z etnologinjo Tatjano Poberaj je objavil monografijo Stare piranske
soline (1963), temeljno delo o Piranskih solinah. V njej avtorja podajata
zgodovinski pregled solinarstva in rezultate etnoloških preučevanj solin.
Skupaj z umetnostno zgodovinarko Bredo Kovič sta vsak s svojega zor-
nega kota raziskala Tartinijev trg v Piranu. Njun znanstveni prispevek
z naslovom »O zgodovinskem in arhitektonskem razvoju Tartinijevega
trga v Piranu« je bil objavljen v Kroniki že daljnega leta 1960, vendar še
vedno velja za referenčno literaturo tudi današnjim raziskovalcem. Kot
rezultat dobro zasnovanega in temeljitega terenskega dela po slovenskem
ozemlju je skupaj z Ilonko Hajnal napisal še knjigo Po jamborni cesti --- v
mesto na peklu (1981), njenega izida pa ni več dočakal. Jamborna cesta je
bila pot, po kateri je potekalo oskrbovanje ladjedelniške proizvodnje v
Trstu. Po njej so večinoma slovenski furmani v tržaške ladjedelnice pre-
važali smrekova debla za jambore, les, smolo, vrvi idr Potekala je po reli-
efno dokaj razgibanem terenu, desno od cesarske ceste na relaciji Planina
– Postojna – Razdrto – Senožeče. Z Janezom Šumrado je Pahor kot zuna-
nji sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU v okviru na-
črtnega izdajanja virov za slovensko zgodovino pripravljal izdajo piran-
skega statuta. To znanstveno delo je izšlo šele šest let po njegovi smrti,
leta 1987.
Pahorjeva bibliografija je bila objavljena tik po njegovi smrti in zaje-
ma v zborniku Slovensko morje in zaledje 150, v Zgodovinskem časopisu pa
146 pisnih bibliografskih enot (Gestrin 1981a). Žal pa v teh bibliografijah
ni njegovih enkratnih dogodkov in izvedenih del, kot so bile stalne in ob-
časne razstave, predavanja ter organizacije strokovnih srečanj in zboro-
vanj, je pa to zavedeno v bibliografiji razstav v zborniku Pomorskega mu-
zeja »Sergej Mašera« Piran Odprti k morju (2005), ki je izšel ob 50. obletnici
muzeja.
Med krajšimi biografskimi članki velja omeniti zlasti serijo prispev-
kov o slovenskih mornarjih, oficirjih, zdravnikih, dijakih in študentih, ki
jih je objavljal v glasilu Splošne plovbe Informator v rubriki Naša pomor-
ska preteklost. Na ta način je usmeril pozornost v ljudi, posameznike,
ki se sicer navadno izgubijo v nizu velikih dogodkov, so pa s svojim živ-
ljenjem in delom soustvarjali pomorsko preteklost. Pisal je o admiralih
31
volj zgodaj spoznali pomen pomorskega trgovanja ter ki so se bili prip-
ravljeni spuščati v tvegano in od številnih dejavnikov odvisno ladjarsko
poslovanje. V takratni družbi so bili spoštovani in so lahko vplivali na go-
spodarski, nacionalni, politični ter družbeni položaj okolja, v katerem so
živeli. Z etnologinjo Tatjano Poberaj je objavil monografijo Stare piranske
soline (1963), temeljno delo o Piranskih solinah. V njej avtorja podajata
zgodovinski pregled solinarstva in rezultate etnoloških preučevanj solin.
Skupaj z umetnostno zgodovinarko Bredo Kovič sta vsak s svojega zor-
nega kota raziskala Tartinijev trg v Piranu. Njun znanstveni prispevek
z naslovom »O zgodovinskem in arhitektonskem razvoju Tartinijevega
trga v Piranu« je bil objavljen v Kroniki že daljnega leta 1960, vendar še
vedno velja za referenčno literaturo tudi današnjim raziskovalcem. Kot
rezultat dobro zasnovanega in temeljitega terenskega dela po slovenskem
ozemlju je skupaj z Ilonko Hajnal napisal še knjigo Po jamborni cesti --- v
mesto na peklu (1981), njenega izida pa ni več dočakal. Jamborna cesta je
bila pot, po kateri je potekalo oskrbovanje ladjedelniške proizvodnje v
Trstu. Po njej so večinoma slovenski furmani v tržaške ladjedelnice pre-
važali smrekova debla za jambore, les, smolo, vrvi idr Potekala je po reli-
efno dokaj razgibanem terenu, desno od cesarske ceste na relaciji Planina
– Postojna – Razdrto – Senožeče. Z Janezom Šumrado je Pahor kot zuna-
nji sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU v okviru na-
črtnega izdajanja virov za slovensko zgodovino pripravljal izdajo piran-
skega statuta. To znanstveno delo je izšlo šele šest let po njegovi smrti,
leta 1987.
Pahorjeva bibliografija je bila objavljena tik po njegovi smrti in zaje-
ma v zborniku Slovensko morje in zaledje 150, v Zgodovinskem časopisu pa
146 pisnih bibliografskih enot (Gestrin 1981a). Žal pa v teh bibliografijah
ni njegovih enkratnih dogodkov in izvedenih del, kot so bile stalne in ob-
časne razstave, predavanja ter organizacije strokovnih srečanj in zboro-
vanj, je pa to zavedeno v bibliografiji razstav v zborniku Pomorskega mu-
zeja »Sergej Mašera« Piran Odprti k morju (2005), ki je izšel ob 50. obletnici
muzeja.
Med krajšimi biografskimi članki velja omeniti zlasti serijo prispev-
kov o slovenskih mornarjih, oficirjih, zdravnikih, dijakih in študentih, ki
jih je objavljal v glasilu Splošne plovbe Informator v rubriki Naša pomor-
ska preteklost. Na ta način je usmeril pozornost v ljudi, posameznike,
ki se sicer navadno izgubijo v nizu velikih dogodkov, so pa s svojim živ-
ljenjem in delom soustvarjali pomorsko preteklost. Pisal je o admiralih
31
