Page 28 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 28
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
zbirki avstro-ogrske vojne mornarice. Svoja spoznanja je zapisal in obja-
vil številne krajše ter daljše prispevke o slovenskih mornarjih v avstrij-
ski mornarici, odmevna pa je bila tudi razstava Slovenski mornarji v ob-
rambi Dalmacije in Istre 1849–1917 s spremljajočim katalogom (Gestrin
1981b).
Pahor je sprva skromna vedenja o pomorski preteklosti hitro začel
povezovati in pridobivati znanja o splošni pomorski zgodovini. Povezal
je severnojadranski prostor s slovenskim zaledjem. Spoznal je pomen po-
morstva kot gospodarske panoge in povezave morja s človekom, pomen
posameznika kot nosilca vseh pomorskih dogodkov, razvoja ter miselno-
sti. Človeka, povezanega z morjem, je predstavil kot ladjedelca, mornar-
ja, gospodarja, ladjarja, vojaka, študenta itd. Najprej je zgolj mislil, potem
pa poglobil spoznanje in prepričanje, da je med take pomorske ljudi, ki jih
morda nikoli ne bomo našli v najbolj znanih svetovnih enciklopedijah,
ostali pa so zapisani v spominu preprostega človeka in naroda, sodil tudi
slovenski človek. To je danes vodilo, ki mu sicer z nekaterimi odstopanji
in nekoliko drugačnim pogledom sledi sodobno slovensko zgodovinopis-
je. S študijem pomorskih gospodarskih dejavnosti obalnega področja pa
je presegel tudi nacionalne okvire.
Njegove študijske in terenske raziskave so potekale od arhiva do arhi-
va, od pokrajine do pokrajine, od vasi do vasi, od hiše do hiše, od župnišča
do župnišča, od pokopališča do pokopališča. Njegova raziskovalna meto-
da se je zaradi specifike muzealskega dela razlikovala od tedaj uveljavlje-
nih klasičnih raziskovalnih metod. Pogosto je bila načrtna, včasih pa tudi
intuitivna, vendar je z zgodovinsko in včasih že etnološko interpretaci-
jo vključevala tudi ustni vir kot primarni ter verodostojni vir informacij.
Zanimali ga niso zgolj klasični zgodovinski podatki, temveč tudi tisti, ki
jim danes pravimo etnološki oziroma jih pripisujemo t. i. ustni zgodovini.
Tako je Pahor nehote brisal meje med posameznimi vejami znanosti in jih
povezoval. Širil je meje zgodovinopisja in se spuščal na področje drugih
ved. Ta njegov način dela je v današnjem času zelo aktualen in mu pravi-
mo interdisciplinarnost. V svojem raziskovalnem in muzealskem delu je
odpiral številna vprašanja, čeprav nanje ni mogel vedno takoj odgovoriti.
Odpiral je širše teme in na nekatera od njih podaja odgovore šele sedanja
generacija piranskih muzealcev ter drugih strokovnjakov Kljub temu, da
je vneto in prizadevno raziskoval in objektivno razmišljal, pa je nekate-
re stvari marsikdaj napisal v duhu tedanjega časa, ki danes zaradi njego-
vega občasnega pretiravanja, fraz in sloga ne zvenijo vedno prepričljivo.
28
zbirki avstro-ogrske vojne mornarice. Svoja spoznanja je zapisal in obja-
vil številne krajše ter daljše prispevke o slovenskih mornarjih v avstrij-
ski mornarici, odmevna pa je bila tudi razstava Slovenski mornarji v ob-
rambi Dalmacije in Istre 1849–1917 s spremljajočim katalogom (Gestrin
1981b).
Pahor je sprva skromna vedenja o pomorski preteklosti hitro začel
povezovati in pridobivati znanja o splošni pomorski zgodovini. Povezal
je severnojadranski prostor s slovenskim zaledjem. Spoznal je pomen po-
morstva kot gospodarske panoge in povezave morja s človekom, pomen
posameznika kot nosilca vseh pomorskih dogodkov, razvoja ter miselno-
sti. Človeka, povezanega z morjem, je predstavil kot ladjedelca, mornar-
ja, gospodarja, ladjarja, vojaka, študenta itd. Najprej je zgolj mislil, potem
pa poglobil spoznanje in prepričanje, da je med take pomorske ljudi, ki jih
morda nikoli ne bomo našli v najbolj znanih svetovnih enciklopedijah,
ostali pa so zapisani v spominu preprostega človeka in naroda, sodil tudi
slovenski človek. To je danes vodilo, ki mu sicer z nekaterimi odstopanji
in nekoliko drugačnim pogledom sledi sodobno slovensko zgodovinopis-
je. S študijem pomorskih gospodarskih dejavnosti obalnega področja pa
je presegel tudi nacionalne okvire.
Njegove študijske in terenske raziskave so potekale od arhiva do arhi-
va, od pokrajine do pokrajine, od vasi do vasi, od hiše do hiše, od župnišča
do župnišča, od pokopališča do pokopališča. Njegova raziskovalna meto-
da se je zaradi specifike muzealskega dela razlikovala od tedaj uveljavlje-
nih klasičnih raziskovalnih metod. Pogosto je bila načrtna, včasih pa tudi
intuitivna, vendar je z zgodovinsko in včasih že etnološko interpretaci-
jo vključevala tudi ustni vir kot primarni ter verodostojni vir informacij.
Zanimali ga niso zgolj klasični zgodovinski podatki, temveč tudi tisti, ki
jim danes pravimo etnološki oziroma jih pripisujemo t. i. ustni zgodovini.
Tako je Pahor nehote brisal meje med posameznimi vejami znanosti in jih
povezoval. Širil je meje zgodovinopisja in se spuščal na področje drugih
ved. Ta njegov način dela je v današnjem času zelo aktualen in mu pravi-
mo interdisciplinarnost. V svojem raziskovalnem in muzealskem delu je
odpiral številna vprašanja, čeprav nanje ni mogel vedno takoj odgovoriti.
Odpiral je širše teme in na nekatera od njih podaja odgovore šele sedanja
generacija piranskih muzealcev ter drugih strokovnjakov Kljub temu, da
je vneto in prizadevno raziskoval in objektivno razmišljal, pa je nekate-
re stvari marsikdaj napisal v duhu tedanjega časa, ki danes zaradi njego-
vega občasnega pretiravanja, fraz in sloga ne zvenijo vedno prepričljivo.
28
