Page 29 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 29
Življenje in ustvarjalno delo dr. Miroslava Pahorja (5. 11. 1922–25. 4. 1981)
Razprave in strokovne članke je sprva objavljal v tedanjih osre-
dnjih časopisih (Istrski tednik, Slovenski Jadran, Primorski dnevnik), nato
pa v lokalnih revijah (Obala, Informator – glasilo Splošne plovbe Portorož,
Pomorstvo), zbornikih (Zgodovinski zbornik STO, Slovensko morje in zaled-
je, Dvajset let Splošne plovbe, 10 let Višje pomorske šole Piran, 15 let Višje po-
morske šole Piran, Goriški letnik, Slovenski pomorski zbornik, Naši razgle-
di, Spomeniško varstvo), osrednjih slovenskih zgodovinopisnih revijah
(Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino in Zgodovinski časopis) in
drugih strokovnih publikacijah v Sloveniji in Jugoslaviji (Acta historicoe-
conomica Iugoslaviae) (Gestrin 1981a; 1981b). Nekatere zbornike je soure-
jal, nekateri pa so nastajali celo na njegovo pobudo. Želel je, da bi tudi za
delom piranskih muzealcev ostalo nekaj znanosti, tako kot je bila to že
utečena praksa drugod. Zato je težil k temu, da so ob pomembnejših raz-
stavah izhajali katalogi in drugi objavljeni prispevki. Zagovarjal je tezo,
da bi moral Pomorski muzej sam, ali morda skupaj s koprskim, izdajati
svoje strokovno glasilo. Prepričan je bil, da bi lahko v takšni publikaciji
objavljali muzejski uslužbenci in njihovi strokovni sodelavci. Prvi rezul-
tat te ideje je bil zbornik za humanistične naravoslovne in družboslov-
ne raziskave Slovensko morje in zaledje, ki ga je v letih 1977–1984 izdajala
koprska Založba Lipa. Ustanoviteljice zbornika so bile poleg Pomorskega
muzeja »Sergej Mašera« Piran še vse takratne kulturne in raziskovalne
ustanove na Obali. Menil je, da se uspeh muzeja lahko zrcali v lastnih
rednih publikacijah, takšnih, kot jih imajo drugi muzeji. Šele konec leta
2009 se je uresničila njegova ideja o samostojni periodični publikaciji
Pomorskega muzeja. V zborniku Izvestja Pomorskega muzeja Piran, ki ga je
uredil Igor Presl, so svoje misli in strokovna spoznanja objavili muzejski
strokovni delavci ter njihovi zunanji sodelavci.
Njegovo znanstveno delo se je usmerjalo v dvoje področij: v zgodovi-
no obalnega pasu in še posebej mesta Piran, ter v preučevanje slovenske-
ga pomorstva, še posebej novejšega obdobja do konca druge svetovne voj-
ne. Bil je eden redkih slovenskih zgodovinarjev, ki so se načrtno ukvarjali
s temi vprašanji in jih sistematično raziskovali. Leta 1972 je izšla znan-
stvena monografija, njegova dopolnjena doktorska disertacija, Socialni
boji v občini Piran od XV. do XVIII. stoletja. V njej je spregovoril o druž-
benem in deloma gospodarskem razvoju mesta v obravnavanem času.
Kratek zgodovinski pregled Pirana, ki ga je leta 1972 napisal za štirijezič-
no publikacijo Piran, izdano v soavtorstvu z Antonom Mikelnom, je sicer
nastal iz praktičnih turističnih namenov, gre pa za prvi sintetični zgodo-
29
Razprave in strokovne članke je sprva objavljal v tedanjih osre-
dnjih časopisih (Istrski tednik, Slovenski Jadran, Primorski dnevnik), nato
pa v lokalnih revijah (Obala, Informator – glasilo Splošne plovbe Portorož,
Pomorstvo), zbornikih (Zgodovinski zbornik STO, Slovensko morje in zaled-
je, Dvajset let Splošne plovbe, 10 let Višje pomorske šole Piran, 15 let Višje po-
morske šole Piran, Goriški letnik, Slovenski pomorski zbornik, Naši razgle-
di, Spomeniško varstvo), osrednjih slovenskih zgodovinopisnih revijah
(Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino in Zgodovinski časopis) in
drugih strokovnih publikacijah v Sloveniji in Jugoslaviji (Acta historicoe-
conomica Iugoslaviae) (Gestrin 1981a; 1981b). Nekatere zbornike je soure-
jal, nekateri pa so nastajali celo na njegovo pobudo. Želel je, da bi tudi za
delom piranskih muzealcev ostalo nekaj znanosti, tako kot je bila to že
utečena praksa drugod. Zato je težil k temu, da so ob pomembnejših raz-
stavah izhajali katalogi in drugi objavljeni prispevki. Zagovarjal je tezo,
da bi moral Pomorski muzej sam, ali morda skupaj s koprskim, izdajati
svoje strokovno glasilo. Prepričan je bil, da bi lahko v takšni publikaciji
objavljali muzejski uslužbenci in njihovi strokovni sodelavci. Prvi rezul-
tat te ideje je bil zbornik za humanistične naravoslovne in družboslov-
ne raziskave Slovensko morje in zaledje, ki ga je v letih 1977–1984 izdajala
koprska Založba Lipa. Ustanoviteljice zbornika so bile poleg Pomorskega
muzeja »Sergej Mašera« Piran še vse takratne kulturne in raziskovalne
ustanove na Obali. Menil je, da se uspeh muzeja lahko zrcali v lastnih
rednih publikacijah, takšnih, kot jih imajo drugi muzeji. Šele konec leta
2009 se je uresničila njegova ideja o samostojni periodični publikaciji
Pomorskega muzeja. V zborniku Izvestja Pomorskega muzeja Piran, ki ga je
uredil Igor Presl, so svoje misli in strokovna spoznanja objavili muzejski
strokovni delavci ter njihovi zunanji sodelavci.
Njegovo znanstveno delo se je usmerjalo v dvoje področij: v zgodovi-
no obalnega pasu in še posebej mesta Piran, ter v preučevanje slovenske-
ga pomorstva, še posebej novejšega obdobja do konca druge svetovne voj-
ne. Bil je eden redkih slovenskih zgodovinarjev, ki so se načrtno ukvarjali
s temi vprašanji in jih sistematično raziskovali. Leta 1972 je izšla znan-
stvena monografija, njegova dopolnjena doktorska disertacija, Socialni
boji v občini Piran od XV. do XVIII. stoletja. V njej je spregovoril o druž-
benem in deloma gospodarskem razvoju mesta v obravnavanem času.
Kratek zgodovinski pregled Pirana, ki ga je leta 1972 napisal za štirijezič-
no publikacijo Piran, izdano v soavtorstvu z Antonom Mikelnom, je sicer
nastal iz praktičnih turističnih namenov, gre pa za prvi sintetični zgodo-
29
