Page 66 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 66
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
in pomorska pesem sta bili odločilni za marsikoga, ki je bil tako ali dru-
gače namenjen iskati kruh izven domačega posestva ali domačega kraja.
Pozitivno je, da so vozili furmani tudi material, ki ga je iz zaledja na-
ročala vojna mornarica. Tako so prišli v stik z odgovornimi mornariški-
mi komisarji in marsikaterim častnikom, ki je odgovarjal za rekrutacijo
mornarjev. Pod vplivom vojne mornarice so furmani na svojih postajah
propagirali vojno pomorstvo. Po izročilu, ki je bilo zapisano v Radgoni,
Vrhniki in Planini, »so slikali vojno mornarico v najlepših barvah«.
Govorili so o »potovanjih okoli sveta«, ki so jih dejansko opravljale šolske
in druge ladje, o »spoznavanju drugih dežel in ljudstev« in o »dohodkih«,
ki jih je obetala vojna mornarica. Manj so govorili o težavah pomorskega
poklica, ker so imele glavno reklamno težo pozitivne strani mornariške-
ga življenja. Vse to je postajalo vabljivo že zaradi načina pripovedovanja.
Isto velja tudi za trgovsko mornarico ter za šolanje v tržaški trgo-
vsko-pomorski akademiji in za plovbo na trgovskih ladjah. Tako je zašel
marsikateri Štajerec tudi v trgovsko mornarico. Po nepopolnih podatkih
je bilo najmanj pet kapitanov dolge plovbe iz Maribora (Jurij Lauterer,
Ivan Skobelj, Henrik Kramer, Anton Šprajc in Aleksander Weigel), po eden
iz Ljutomera (Aleksander Huber), Furstenfelda (Alojzij Mahek), Radgone
(Otto Ledinsky) in Slovenske Bistrice (Karlo de Formacher). Več je bilo
takih, ki so se pri vpisu klasificirali preprosto kot Štajerci (Jakob Veščak,
Viljem Leitner, Jakob Vrglez, Franc Goli, Ivan Rosenberger in drugi).13 Vsi
ti so prišli v tržaško šolo v mladih letih in se v srednji starosti povzpeli na
najvišje položaje na ladjah. Po seznamih, ki jih je objavila pomorska vla-
da v Trstu, jih ni bilo malo.14 Kolikor moremo soditi, jih je večina pripoto-
vala v Trst s furmani.
Propagandna dejavnost, ki so jo opravili furmani za rekrutacijo po-
morskega kadra, je bila torej neprecenljivega pomena. To dokazuje tudi
stalen dotok prostovoljcev iz krajev ob magistralni in drugih cestah vse
tja do Dunaja, Bratislave, Prage in naprej na poljsko ozemlje po eni, do
Budimpešte in dalje do Sedmograške po drugi strani. Vendar so imeli
furmani pri mornariškem kadru še drugo vlogo. Velika večina prostovolj-
cev je prisedla na njihove vozove in tako so se z njimi peljali do rekrutne
baze. Zanimivejše pa je, da so se s furmani peljali tudi dečki, ki so odhaja-
13 L‘Istituto tecnico-nautico 1954, 12; Pahor 1970, 79.
14 Annuario marittimo 1912. Posamezni seznami, ki jih vsebuje, so polni Slovencev.
Gotovo so med njimi tudi Štajerci. Stvar je treba še raziskati. Trenutno ni znano,
kje se nahaja zadevno gradivo.
66
in pomorska pesem sta bili odločilni za marsikoga, ki je bil tako ali dru-
gače namenjen iskati kruh izven domačega posestva ali domačega kraja.
Pozitivno je, da so vozili furmani tudi material, ki ga je iz zaledja na-
ročala vojna mornarica. Tako so prišli v stik z odgovornimi mornariški-
mi komisarji in marsikaterim častnikom, ki je odgovarjal za rekrutacijo
mornarjev. Pod vplivom vojne mornarice so furmani na svojih postajah
propagirali vojno pomorstvo. Po izročilu, ki je bilo zapisano v Radgoni,
Vrhniki in Planini, »so slikali vojno mornarico v najlepših barvah«.
Govorili so o »potovanjih okoli sveta«, ki so jih dejansko opravljale šolske
in druge ladje, o »spoznavanju drugih dežel in ljudstev« in o »dohodkih«,
ki jih je obetala vojna mornarica. Manj so govorili o težavah pomorskega
poklica, ker so imele glavno reklamno težo pozitivne strani mornariške-
ga življenja. Vse to je postajalo vabljivo že zaradi načina pripovedovanja.
Isto velja tudi za trgovsko mornarico ter za šolanje v tržaški trgo-
vsko-pomorski akademiji in za plovbo na trgovskih ladjah. Tako je zašel
marsikateri Štajerec tudi v trgovsko mornarico. Po nepopolnih podatkih
je bilo najmanj pet kapitanov dolge plovbe iz Maribora (Jurij Lauterer,
Ivan Skobelj, Henrik Kramer, Anton Šprajc in Aleksander Weigel), po eden
iz Ljutomera (Aleksander Huber), Furstenfelda (Alojzij Mahek), Radgone
(Otto Ledinsky) in Slovenske Bistrice (Karlo de Formacher). Več je bilo
takih, ki so se pri vpisu klasificirali preprosto kot Štajerci (Jakob Veščak,
Viljem Leitner, Jakob Vrglez, Franc Goli, Ivan Rosenberger in drugi).13 Vsi
ti so prišli v tržaško šolo v mladih letih in se v srednji starosti povzpeli na
najvišje položaje na ladjah. Po seznamih, ki jih je objavila pomorska vla-
da v Trstu, jih ni bilo malo.14 Kolikor moremo soditi, jih je večina pripoto-
vala v Trst s furmani.
Propagandna dejavnost, ki so jo opravili furmani za rekrutacijo po-
morskega kadra, je bila torej neprecenljivega pomena. To dokazuje tudi
stalen dotok prostovoljcev iz krajev ob magistralni in drugih cestah vse
tja do Dunaja, Bratislave, Prage in naprej na poljsko ozemlje po eni, do
Budimpešte in dalje do Sedmograške po drugi strani. Vendar so imeli
furmani pri mornariškem kadru še drugo vlogo. Velika večina prostovolj-
cev je prisedla na njihove vozove in tako so se z njimi peljali do rekrutne
baze. Zanimivejše pa je, da so se s furmani peljali tudi dečki, ki so odhaja-
13 L‘Istituto tecnico-nautico 1954, 12; Pahor 1970, 79.
14 Annuario marittimo 1912. Posamezni seznami, ki jih vsebuje, so polni Slovencev.
Gotovo so med njimi tudi Štajerci. Stvar je treba še raziskati. Trenutno ni znano,
kje se nahaja zadevno gradivo.
66
