Page 83 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 83
Vloga gorenjsko-koroške prometne pahljače pri rekrutiranju pomorskega kadra v preteklosti ...
kak Gorenjec. Toda že iz navedenih številk lahko razberemo, da sta na-
predovala dva od treh gorenjskih mornarjev, torej da je le vsak tretji ostal
brez podoficirskega traku. V manjši meri se je to dogajalo tudi Korošcem,
saj tam dobimo po enega koroškega starešino na enega mornarja. Česa
podobnega najbrž ne bomo srečali nikjer drugje. Potemtakem bi znaša-
lo število Korošcev v zadnji administraciji avstrijske vojne mornarice po
obstoječih virih okroglo 360 ljudi. Če le-tem prištejemo tedaj službujo-
če Gorenjce, jih z obravnavanega področja dobimo 560 ali poprečno 35 na
leto.
Seštevek vseh obravnavanih znaša okrog 3600 starešin in mornarjev
do leta 1902 ali 4200 do leta 1918. Ker so bili po letu 1902 zelo redki tisti
ljudje, ki so potovali drugače kot z vlakom, bomo za naše nadaljnje razmi-
šljanje uporabljali prvi seštevek.
Toda to ni vse. Upoštevati bi bilo treba tudi trgovske pomorščake.
Tu pa postaja vprašanje izredno težko, ker se viri niso ohranili ali so po-
polnoma nedostopni. Vemo na primer za 4 koroške navtike, ki so pluli v
trgovski mornarici. To so bili Ernest Justenberger, Franc Grabušnik in
Vladimir Vadnov, vsi iz Celovca ter Anton Fontana iz Beljaka.30 Vemo, da
je bil Franc Mozer iz Celovca ladijski strojnik pri avstrijskem Lloydu.31 Prav
tako poznamo dva trgovska kapitana iz Gorenjske tj. Mateja Gasserja iz
Škofje Loke, ki je postal ladjar, ko je leta 1841 skupaj s Francem Jelovškom
zgradil svojo ladjo32 in Konrada Metlo iz Kranja, ki je plul za razne lad-
jarje.33 Novo pristanišče v Trstu je gradil inženir in ladjar Jožef Mauser,
Gorenjec iz radovljiške okolice.34 V seznamih študentov trgovsko-pomor-
ske šole v Trstu je med deklariranimi »Kranjci« brez oznake rojstnega kra-
ja gotovo tudi kak Gorenjec.35 Toda prav nič ne vemo, koliko je bilo na
trgovskih ladjah avstrijskih in tujih ladjarjev srednjega strokovnega ali
priučenega kadra, kakor so na primer strojniki, krmarji, nostromi itd. Ne
vemo, koliko je bilo poklicnih mornarjev. V seznamih Lloydovih pomor-
ščakov in drugih delavcev vidimo priimke, ki bi jih lahko locirali v Kranj,
30 Kavšek, Jeglič, Klasek, Oblišar, Kernev in Kopriva 1970. V seznamu pomorščakov
— šolarjev.
31 Ibid.; Annuario marittimo 1870–1890.
32 Pahor 1969, 10.
33 Kavšek et al. 1970.
34 Pahor 1969, 23–4; Annuario marittimo [od 1868 dalje].
35 L‘Istituto tecnico nautico 1954.
83
kak Gorenjec. Toda že iz navedenih številk lahko razberemo, da sta na-
predovala dva od treh gorenjskih mornarjev, torej da je le vsak tretji ostal
brez podoficirskega traku. V manjši meri se je to dogajalo tudi Korošcem,
saj tam dobimo po enega koroškega starešino na enega mornarja. Česa
podobnega najbrž ne bomo srečali nikjer drugje. Potemtakem bi znaša-
lo število Korošcev v zadnji administraciji avstrijske vojne mornarice po
obstoječih virih okroglo 360 ljudi. Če le-tem prištejemo tedaj službujo-
če Gorenjce, jih z obravnavanega področja dobimo 560 ali poprečno 35 na
leto.
Seštevek vseh obravnavanih znaša okrog 3600 starešin in mornarjev
do leta 1902 ali 4200 do leta 1918. Ker so bili po letu 1902 zelo redki tisti
ljudje, ki so potovali drugače kot z vlakom, bomo za naše nadaljnje razmi-
šljanje uporabljali prvi seštevek.
Toda to ni vse. Upoštevati bi bilo treba tudi trgovske pomorščake.
Tu pa postaja vprašanje izredno težko, ker se viri niso ohranili ali so po-
polnoma nedostopni. Vemo na primer za 4 koroške navtike, ki so pluli v
trgovski mornarici. To so bili Ernest Justenberger, Franc Grabušnik in
Vladimir Vadnov, vsi iz Celovca ter Anton Fontana iz Beljaka.30 Vemo, da
je bil Franc Mozer iz Celovca ladijski strojnik pri avstrijskem Lloydu.31 Prav
tako poznamo dva trgovska kapitana iz Gorenjske tj. Mateja Gasserja iz
Škofje Loke, ki je postal ladjar, ko je leta 1841 skupaj s Francem Jelovškom
zgradil svojo ladjo32 in Konrada Metlo iz Kranja, ki je plul za razne lad-
jarje.33 Novo pristanišče v Trstu je gradil inženir in ladjar Jožef Mauser,
Gorenjec iz radovljiške okolice.34 V seznamih študentov trgovsko-pomor-
ske šole v Trstu je med deklariranimi »Kranjci« brez oznake rojstnega kra-
ja gotovo tudi kak Gorenjec.35 Toda prav nič ne vemo, koliko je bilo na
trgovskih ladjah avstrijskih in tujih ladjarjev srednjega strokovnega ali
priučenega kadra, kakor so na primer strojniki, krmarji, nostromi itd. Ne
vemo, koliko je bilo poklicnih mornarjev. V seznamih Lloydovih pomor-
ščakov in drugih delavcev vidimo priimke, ki bi jih lahko locirali v Kranj,
30 Kavšek, Jeglič, Klasek, Oblišar, Kernev in Kopriva 1970. V seznamu pomorščakov
— šolarjev.
31 Ibid.; Annuario marittimo 1870–1890.
32 Pahor 1969, 10.
33 Kavšek et al. 1970.
34 Pahor 1969, 23–4; Annuario marittimo [od 1868 dalje].
35 L‘Istituto tecnico nautico 1954.
83
