Page 85 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 85
Vloga gorenjsko-koroške prometne pahljače pri rekrutiranju pomorskega kadra v preteklosti ...
3. cesta Kranj–Jezersko–Železna Kapla– Velikovec–Wolfsberg
z odcepom, ki iz Sinče vasi pelje proti Pliberku, Prevaljam in
Guštanju (Ravne na Koroškem),
4. cesta Kranj–Radovljica–Jesenice–Podkoren–Beljak z odcepom,
ki pelje iz Rikarje vasi v Podklošter, Šmohor in dalje v Ziljsko
dolino.
Manj važne so ceste, ki iz Škofje Loke vodijo v Žiri, Železnike in
Kropo, iz Radovljice v Bohinj, iz Borovelj v Beljak, in iz Beljaka v Spital ob
Dravi preko Bistrice in Špaterjana. Če omenjene ceste pogledamo na geo-
grafski karti, dobimo vtis pahljače, ki ima držaj v Ljubljani, skrajna roba
pa v Ziljski dolini in ob izlivu reke Meže v Dravo. Skrajne severne točke
te pahljače so Spital ob Dravi, ozemlje Šentvida ob Glini in pa Wolfsberg.
Pogled na geografsko karto nas prepriča, da težijo glavne smeri omenje-
nih cest na Ljubljano in dalje na Trst. Graditelji so torej hoteli poudariti
odvisnost zaledja od pomorske uvozne in izvozne trgovine.
Drugi pogoj je trgovsko blago. Vprašanje je, kakšno blago je potova-
lo po teh cestah, predvsem pa, kaj sta lahko Gorenjska in Koroška nudi-
li gospodarskemu razvoju pomorstva in ladjedelništva. Izročilo, zapisano
v Selcih, Železnikih, Kropi in Kamni gorici trdi, da so tamkajšnji žebljar-
ji in železarji izvažali ladijske žeblje. To potrjujejo tudi viri od 18. stoletja
dalje.38 Izročilo v Planini in Senožečah trdi, da so gorenjski furmani pre-
peljali ogromno voz žebljev. Podatki govorijo o trgovini z ladijskimi žeb-
lji z italijanskimi pokrajinami, npr. Ligurijo, Toskano in Markami, da ne
govorimo o Benetkah.39 Drugi podatki govorijo o izvozu ladijskih žebljev
celo v klasične dežele železa, kakor je na primer Švedska.40 Torej je mora-
lo biti tega blaga res veliko.
Izročilo iz Kamne gorice, Krope in Škofje Loke, ki ga potrjujejo tudi
podatki, zapisani v Senožečah, trdi, da so iz Krope in Kamne gorice od-
hajale v tržaške ladjedelnice precejšnje količine ladijskih zakovic. Isto trdi
tudi izročilo na Jesenicah, v Javorniku in Žirovnici za jeseniško železo.
Na Jesenicah trdijo, da so šli proti Trstu tudi liti izdelki za ladijske stro-
38 AS, [Prim. npr. Schiavuzzijeva korespondenca z ladjarjem Michelangelom Zoi-
som. Fotokopije v Pomorskem muzeju v Piranu.]
39 Ibid.
40 Eva Zajiček, umetnostna zgodovinarka na Švedskem, me je opozorila na gradivo
o »Kranjskih in avstrijskih ladijskih žebljih«, ki ga vsebuje državni arhiv v Stoc-
kholmu.
85
3. cesta Kranj–Jezersko–Železna Kapla– Velikovec–Wolfsberg
z odcepom, ki iz Sinče vasi pelje proti Pliberku, Prevaljam in
Guštanju (Ravne na Koroškem),
4. cesta Kranj–Radovljica–Jesenice–Podkoren–Beljak z odcepom,
ki pelje iz Rikarje vasi v Podklošter, Šmohor in dalje v Ziljsko
dolino.
Manj važne so ceste, ki iz Škofje Loke vodijo v Žiri, Železnike in
Kropo, iz Radovljice v Bohinj, iz Borovelj v Beljak, in iz Beljaka v Spital ob
Dravi preko Bistrice in Špaterjana. Če omenjene ceste pogledamo na geo-
grafski karti, dobimo vtis pahljače, ki ima držaj v Ljubljani, skrajna roba
pa v Ziljski dolini in ob izlivu reke Meže v Dravo. Skrajne severne točke
te pahljače so Spital ob Dravi, ozemlje Šentvida ob Glini in pa Wolfsberg.
Pogled na geografsko karto nas prepriča, da težijo glavne smeri omenje-
nih cest na Ljubljano in dalje na Trst. Graditelji so torej hoteli poudariti
odvisnost zaledja od pomorske uvozne in izvozne trgovine.
Drugi pogoj je trgovsko blago. Vprašanje je, kakšno blago je potova-
lo po teh cestah, predvsem pa, kaj sta lahko Gorenjska in Koroška nudi-
li gospodarskemu razvoju pomorstva in ladjedelništva. Izročilo, zapisano
v Selcih, Železnikih, Kropi in Kamni gorici trdi, da so tamkajšnji žebljar-
ji in železarji izvažali ladijske žeblje. To potrjujejo tudi viri od 18. stoletja
dalje.38 Izročilo v Planini in Senožečah trdi, da so gorenjski furmani pre-
peljali ogromno voz žebljev. Podatki govorijo o trgovini z ladijskimi žeb-
lji z italijanskimi pokrajinami, npr. Ligurijo, Toskano in Markami, da ne
govorimo o Benetkah.39 Drugi podatki govorijo o izvozu ladijskih žebljev
celo v klasične dežele železa, kakor je na primer Švedska.40 Torej je mora-
lo biti tega blaga res veliko.
Izročilo iz Kamne gorice, Krope in Škofje Loke, ki ga potrjujejo tudi
podatki, zapisani v Senožečah, trdi, da so iz Krope in Kamne gorice od-
hajale v tržaške ladjedelnice precejšnje količine ladijskih zakovic. Isto trdi
tudi izročilo na Jesenicah, v Javorniku in Žirovnici za jeseniško železo.
Na Jesenicah trdijo, da so šli proti Trstu tudi liti izdelki za ladijske stro-
38 AS, [Prim. npr. Schiavuzzijeva korespondenca z ladjarjem Michelangelom Zoi-
som. Fotokopije v Pomorskem muzeju v Piranu.]
39 Ibid.
40 Eva Zajiček, umetnostna zgodovinarka na Švedskem, me je opozorila na gradivo
o »Kranjskih in avstrijskih ladijskih žebljih«, ki ga vsebuje državni arhiv v Stoc-
kholmu.
85
