Page 84 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 84
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
Tržič, Kamnik, Radovljico in sploh na Gorenjsko.36 Torej lahko mimo reče-
mo, da bi se seznam gorenjskih pomorščakov s tem zelo povečal.
Važno pa je poudariti naslednje. Obravnavano območje je dalo mor-
narici dva admirala, tj. Maksimilijana Daublebskega in Karla Žonto
(Schonta) iz Celovca; prvi je bil 14 let komandant mornarice. Generalske
epolete so nosili še dr. Avgust Detela iz Preske, dr. Adolf Steiner iz Celovca
in superior Jurij Račič iz Preske pri Domžalah. Dalje izhaja iz tega obmo-
čja pet kapetanov bojne ladje (polkovniki), tj. Franc Martinak iz Beljaka,
Jožef Wilfan iz Škofje Loke, Rajmond Ferro iz Feldbacha, Konrad Wolf iz
Velikovca in Viktor Vest iz Kranja. Polkovniški čin so imeli še dr. Viktor
Slamnik iz Malošč, dr. Friderik Bogensberger iz St. Salvatorja in dr.
Jožef Lužar iz Tržiča. Rang polkovnika so imeli višji mornariški komi-
sar Rihard Milešič, strojni inženir Matija de Gasparo iz Beljaka in ele-
ktroinženir Rihard Canaval iz Celovca. Naj navedem še sedem kapeta-
nov fregate (podpolkovniki). To so bili Johan Holeček in Johan Mosser,
oba iz Celovca, Viljem Lang iz domačne vasi, Johan Taschwer iz Svetne
vasi, Miroslav Makuc iz Slovenjega Plajberka, Franc Dworak iz Guštanja
(Ravne) in Gabrijel Lazarini iz Smlednika. Predvsem pa naj poudarim dva
oficirja, ki sta prišla v mornarico kot navadna mornarja – topničarja in
sta se s svojo pridnostjo in prizadevnostjo povzpela do čina in položaja
višjih oficirjev. To sta bila Jurij Leitgeb iz Beljaka, ki se je povzpel od mor-
narja do polkovnika mornariške artilerije in Jožef Fiedler iz Št. Vida, ki je
službovanje v pomorski artileriji dopolnil s študijem in postal artilerijski
inženir–polkovnik. Vidimo torej, da je to prav »lepa bera za hriboviti de-
želi, kot sta Gorenjska in Koroška.«37
Tu se pa moramo vprašati, kateri so bili tisti pogoji, ki so naše lju-
di privedli na morje in v mornarico. Žal nam tega ni mogoče slediti po vi-
rih. Navezani smo samo na ljudsko izročilo, ki pa se je v mnogih primerih
izkazalo za zanesljivo. Prav tako smo navezani na geografsko karto go-
renjskih in koroških cest. Prvi pogoj so ceste. V našem primeru pridejo v
poštev predvsem naslednje ceste:
1. cesta Ljubljana–Kranj–Tržič–Borovlje–Gelovec–Šentvid ob Glini
z odcepom Celovec–Trg na Koroškem,
2. cesta Ljubljana–Kamnik z odcepom za Moravče,
36 Annuario marittimo 1859–1912. V seznamih uslužbencev in delavcev avstrijske-
ga Lloyda.
37 Prim. opombe s seznami oficirjev.
84
Tržič, Kamnik, Radovljico in sploh na Gorenjsko.36 Torej lahko mimo reče-
mo, da bi se seznam gorenjskih pomorščakov s tem zelo povečal.
Važno pa je poudariti naslednje. Obravnavano območje je dalo mor-
narici dva admirala, tj. Maksimilijana Daublebskega in Karla Žonto
(Schonta) iz Celovca; prvi je bil 14 let komandant mornarice. Generalske
epolete so nosili še dr. Avgust Detela iz Preske, dr. Adolf Steiner iz Celovca
in superior Jurij Račič iz Preske pri Domžalah. Dalje izhaja iz tega obmo-
čja pet kapetanov bojne ladje (polkovniki), tj. Franc Martinak iz Beljaka,
Jožef Wilfan iz Škofje Loke, Rajmond Ferro iz Feldbacha, Konrad Wolf iz
Velikovca in Viktor Vest iz Kranja. Polkovniški čin so imeli še dr. Viktor
Slamnik iz Malošč, dr. Friderik Bogensberger iz St. Salvatorja in dr.
Jožef Lužar iz Tržiča. Rang polkovnika so imeli višji mornariški komi-
sar Rihard Milešič, strojni inženir Matija de Gasparo iz Beljaka in ele-
ktroinženir Rihard Canaval iz Celovca. Naj navedem še sedem kapeta-
nov fregate (podpolkovniki). To so bili Johan Holeček in Johan Mosser,
oba iz Celovca, Viljem Lang iz domačne vasi, Johan Taschwer iz Svetne
vasi, Miroslav Makuc iz Slovenjega Plajberka, Franc Dworak iz Guštanja
(Ravne) in Gabrijel Lazarini iz Smlednika. Predvsem pa naj poudarim dva
oficirja, ki sta prišla v mornarico kot navadna mornarja – topničarja in
sta se s svojo pridnostjo in prizadevnostjo povzpela do čina in položaja
višjih oficirjev. To sta bila Jurij Leitgeb iz Beljaka, ki se je povzpel od mor-
narja do polkovnika mornariške artilerije in Jožef Fiedler iz Št. Vida, ki je
službovanje v pomorski artileriji dopolnil s študijem in postal artilerijski
inženir–polkovnik. Vidimo torej, da je to prav »lepa bera za hriboviti de-
želi, kot sta Gorenjska in Koroška.«37
Tu se pa moramo vprašati, kateri so bili tisti pogoji, ki so naše lju-
di privedli na morje in v mornarico. Žal nam tega ni mogoče slediti po vi-
rih. Navezani smo samo na ljudsko izročilo, ki pa se je v mnogih primerih
izkazalo za zanesljivo. Prav tako smo navezani na geografsko karto go-
renjskih in koroških cest. Prvi pogoj so ceste. V našem primeru pridejo v
poštev predvsem naslednje ceste:
1. cesta Ljubljana–Kranj–Tržič–Borovlje–Gelovec–Šentvid ob Glini
z odcepom Celovec–Trg na Koroškem,
2. cesta Ljubljana–Kamnik z odcepom za Moravče,
36 Annuario marittimo 1859–1912. V seznamih uslužbencev in delavcev avstrijske-
ga Lloyda.
37 Prim. opombe s seznami oficirjev.
84
