Page 87 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 87
Vloga gorenjsko-koroške prometne pahljače pri rekrutiranju pomorskega kadra v preteklosti ...
Borovljami čez Ljubelj, med Kranjsko goro in Rikarjo vasjo čez Koren, med
Kropo in Selcami čez Jamnik in Lajše in tako naprej. Priprežne postaje
so torej bile v Rikarji vasi, Borovljah in Železni Kapli na Koroškem, v
Kranjski gori, v Tržiču oz. Podljubelju in na Jezerskem na Gorenjskem.
Vrsta manjših priprežnih postaj je bila tudi povsod tam, kjer so morali
furmani izpeljavati nevarne klance. Priprežne postaje so služile tudi kot
preprežne. Tu so se zamenjevale utrujene vprege s spočitimi, ki so nada-
ljevale pot. Važnejše preprežne postaje so bile v Radovljici, Kranju, Škofji
Loki, Domžalah oz. Trzinu, v Tupaličah in Medvodah. Vse te postaje so
zahtevale vrsto gostiln, ki so skrbele tako za dobro počutje furmanov ka-
kor za živino in robo. Zahtevale pa so tudi vrsto obrtniških uslužnostnih
dejavnosti furmanom v pomoč. Tu so se furmani radi ustavljali, se okrep-
čali in seveda kdaj pa kdaj pogledali pošteno v kozarec.
Relacija furmanstvo – pomorski kader se začne prav na furmanskih
postajah, ali bolje rečeno v gostilnah. Pri najboljši volji nisem našel pisa-
nih virov, razen treh ali štirih beležk v personalnih listih, ki povedo, da
je nekaj bodočih mornarjev pripotovalo iz Celovca s parizarjem.42 Izročilo
v Naklem, Dovjem, Kranjski gori, Podkorenu, Rikarji vasi, Šentjakobu v
Rožu, Dobrli vasi, Železni Kapli, Tržiču, Jezerskem, Tupaličah, Škofji Loki
in Trzinu navaja na Gorenjskem in delu Koroške vsaj 40 gostiln, ki so se
prilagodile potrebam furmanskega prometa. Navadno so imele hleve za
konje, prenočišča za ljudi, napajališča, nekatere pa tudi pokrite šupe ali
lope ali kolnice za vozove, kar je prav tako spadalo pod pojem varnega po-
čitka. Večinoma je šlo za poštene gostilne. Pripovedujejo pa tudi o groz-
ljivih stvareh, ki naj bi se dogajale v nekaterih gostilnah. Tako smo na
primer v Dovjem zabeležili podatke o grozljivi gostilni v Belcih, kjer naj
bi furmani izginjali, ker jih je lakomni gostilničar pobijal in zakopaval v
klet. Bodi kakorkoli, gostilne so bile namenjene furmanom, ti so se tam
okrepčali, ponekje tudi prespali, medtem ko so gostilničarjevi hlapci pos-
krbeli za konje in vozove.
Drugo, kar lahko izluščimo iz ljudskega izročila, je to, da so se furma-
ni nemalokrat srečali v gostilnah s komisionarji in mornariškimi komi-
sarji, ki so na Gorenjskem in Koroškem naročali les, železo, jadrovino,
meso, kože in drugo mornarici potrebno blago. Razumljivo je, da so se
ob takšnih priložnostih razgovorili o pomoči, ki jo furmani s svojim po-
42 Navadno se takšne opazke nanašajo na mladeniče palube, ki so jih starši zaupa-
li furmanom, ti pa so jih v Trstu, na Reki ali v Kopru (v gorenjskem in koroškem
primeru vedno v Trstu) izročili rekrutacijskim oficirjem.
87
Borovljami čez Ljubelj, med Kranjsko goro in Rikarjo vasjo čez Koren, med
Kropo in Selcami čez Jamnik in Lajše in tako naprej. Priprežne postaje
so torej bile v Rikarji vasi, Borovljah in Železni Kapli na Koroškem, v
Kranjski gori, v Tržiču oz. Podljubelju in na Jezerskem na Gorenjskem.
Vrsta manjših priprežnih postaj je bila tudi povsod tam, kjer so morali
furmani izpeljavati nevarne klance. Priprežne postaje so služile tudi kot
preprežne. Tu so se zamenjevale utrujene vprege s spočitimi, ki so nada-
ljevale pot. Važnejše preprežne postaje so bile v Radovljici, Kranju, Škofji
Loki, Domžalah oz. Trzinu, v Tupaličah in Medvodah. Vse te postaje so
zahtevale vrsto gostiln, ki so skrbele tako za dobro počutje furmanov ka-
kor za živino in robo. Zahtevale pa so tudi vrsto obrtniških uslužnostnih
dejavnosti furmanom v pomoč. Tu so se furmani radi ustavljali, se okrep-
čali in seveda kdaj pa kdaj pogledali pošteno v kozarec.
Relacija furmanstvo – pomorski kader se začne prav na furmanskih
postajah, ali bolje rečeno v gostilnah. Pri najboljši volji nisem našel pisa-
nih virov, razen treh ali štirih beležk v personalnih listih, ki povedo, da
je nekaj bodočih mornarjev pripotovalo iz Celovca s parizarjem.42 Izročilo
v Naklem, Dovjem, Kranjski gori, Podkorenu, Rikarji vasi, Šentjakobu v
Rožu, Dobrli vasi, Železni Kapli, Tržiču, Jezerskem, Tupaličah, Škofji Loki
in Trzinu navaja na Gorenjskem in delu Koroške vsaj 40 gostiln, ki so se
prilagodile potrebam furmanskega prometa. Navadno so imele hleve za
konje, prenočišča za ljudi, napajališča, nekatere pa tudi pokrite šupe ali
lope ali kolnice za vozove, kar je prav tako spadalo pod pojem varnega po-
čitka. Večinoma je šlo za poštene gostilne. Pripovedujejo pa tudi o groz-
ljivih stvareh, ki naj bi se dogajale v nekaterih gostilnah. Tako smo na
primer v Dovjem zabeležili podatke o grozljivi gostilni v Belcih, kjer naj
bi furmani izginjali, ker jih je lakomni gostilničar pobijal in zakopaval v
klet. Bodi kakorkoli, gostilne so bile namenjene furmanom, ti so se tam
okrepčali, ponekje tudi prespali, medtem ko so gostilničarjevi hlapci pos-
krbeli za konje in vozove.
Drugo, kar lahko izluščimo iz ljudskega izročila, je to, da so se furma-
ni nemalokrat srečali v gostilnah s komisionarji in mornariškimi komi-
sarji, ki so na Gorenjskem in Koroškem naročali les, železo, jadrovino,
meso, kože in drugo mornarici potrebno blago. Razumljivo je, da so se
ob takšnih priložnostih razgovorili o pomoči, ki jo furmani s svojim po-
42 Navadno se takšne opazke nanašajo na mladeniče palube, ki so jih starši zaupa-
li furmanom, ti pa so jih v Trstu, na Reki ali v Kopru (v gorenjskem in koroškem
primeru vedno v Trstu) izročili rekrutacijskim oficirjem.
87
