Page 245 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 245
Slikanice v prvem starostnem obdobju
Janja Batič
Univerza v Mariboru
janja.batic@um.si
Dragica Haramija
Univerza v Mariboru
dragica.haramija@um.si
V prispevku se osredinjamo na branje slikanic otrokom v prvem starostnem
obdobju. Razvoj pismenosti je vseživljenjski proces, ki ga odrasli prenašamo na
otroke in smo zanj odgovorni. Od otrokovega prvega leta starosti dalje gre za
razvijanje družinskega branja, ko otroku berejo njegovi bližnji odrasli (neprofe-
sionalni posredniki branja), z vstopom v vrtec pa se otrok sreča z usmerjenimi
izobraževalnimi dejavnostmi, povezanimi s pismenostjo. Slikanice za prvo sta-
rostno obdobje so predstavljene glede na oblikovne posebnosti: uporabljeni
materiali, velikosti slikanic (za otrokovo rokovanje), oblike slikanic (knjige z za-
vihki, knjige z vrtljivimi elementi, »pop-up« knjige . . .), slikanice z zvočnimi ele-
menti, z dodanimi lutkami ipd. Vsebinske omejitve leposlovnih in informativ-
nih slikanic so predstavljene glede na otrokov celostni razvoj.
Ključne besede: pismenost, slikanice, informativne slikanice, leposlovne slika-
nice, prvo starostno obdobje.
Uvod
Razvijanje bralne pismenosti, ki je vseživljenjski proces, se začne kmalu po
otrokovem rojstvu s poslušanjem in z opazovanjem (tudi) raznolikega slika-
niškega gradiva. Nujni pogoji za otrokov bralni razvoj so dostopna primerna
bralna gradiva, ki jih ima otrok doma, obisk knjižnice, odrasli, ki otroku bere,
se z njim o prebranem pogovarja in je otroku tudi bralni zgled, torej da ga
otrok vidi, da bere (Krolak 2005, 4). Otrok razvija predbralne veščine in zave-
danje o tisku, to so smer branja (od leve proti desni), listanje knjige, orien-
tacija v bralnem gradivu, povezovanje slikovnega in besednega dela v slika-
nici (interakcija) v celostno multimodalno branje besedil; za vse to pa potre-
buje seveda odraslega (neprofesionalnega in profesionalnega) posrednika.
Pismenost je pomembna zato, ker omogoča posamezniku, da se v družbi
udejstvuje, saj brez razumevanja prebranega v informacijski dobi ni mogoče
funkcionirati. Branje ni pomembno zgolj za branje in poslušanje leposlovnih
besedil, pač pa pismenost pomeni razumevanje vseh pisnih in govorjenih
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.245-262
Janja Batič
Univerza v Mariboru
janja.batic@um.si
Dragica Haramija
Univerza v Mariboru
dragica.haramija@um.si
V prispevku se osredinjamo na branje slikanic otrokom v prvem starostnem
obdobju. Razvoj pismenosti je vseživljenjski proces, ki ga odrasli prenašamo na
otroke in smo zanj odgovorni. Od otrokovega prvega leta starosti dalje gre za
razvijanje družinskega branja, ko otroku berejo njegovi bližnji odrasli (neprofe-
sionalni posredniki branja), z vstopom v vrtec pa se otrok sreča z usmerjenimi
izobraževalnimi dejavnostmi, povezanimi s pismenostjo. Slikanice za prvo sta-
rostno obdobje so predstavljene glede na oblikovne posebnosti: uporabljeni
materiali, velikosti slikanic (za otrokovo rokovanje), oblike slikanic (knjige z za-
vihki, knjige z vrtljivimi elementi, »pop-up« knjige . . .), slikanice z zvočnimi ele-
menti, z dodanimi lutkami ipd. Vsebinske omejitve leposlovnih in informativ-
nih slikanic so predstavljene glede na otrokov celostni razvoj.
Ključne besede: pismenost, slikanice, informativne slikanice, leposlovne slika-
nice, prvo starostno obdobje.
Uvod
Razvijanje bralne pismenosti, ki je vseživljenjski proces, se začne kmalu po
otrokovem rojstvu s poslušanjem in z opazovanjem (tudi) raznolikega slika-
niškega gradiva. Nujni pogoji za otrokov bralni razvoj so dostopna primerna
bralna gradiva, ki jih ima otrok doma, obisk knjižnice, odrasli, ki otroku bere,
se z njim o prebranem pogovarja in je otroku tudi bralni zgled, torej da ga
otrok vidi, da bere (Krolak 2005, 4). Otrok razvija predbralne veščine in zave-
danje o tisku, to so smer branja (od leve proti desni), listanje knjige, orien-
tacija v bralnem gradivu, povezovanje slikovnega in besednega dela v slika-
nici (interakcija) v celostno multimodalno branje besedil; za vse to pa potre-
buje seveda odraslega (neprofesionalnega in profesionalnega) posrednika.
Pismenost je pomembna zato, ker omogoča posamezniku, da se v družbi
udejstvuje, saj brez razumevanja prebranega v informacijski dobi ni mogoče
funkcionirati. Branje ni pomembno zgolj za branje in poslušanje leposlovnih
besedil, pač pa pismenost pomeni razumevanje vseh pisnih in govorjenih
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.245-262
