Page 247 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 247
Slikanice v prvem starostnem obdobju
(prikaz literarnih likov in prostora, medsebojni odnosi med literarnimi liki, ge-
ste, simboli . . .). Ilustratorji velikokrat posežejo na področje besedilnega koda
sporočanja, in sicer tako, da ilustracijo dopolnijo z intraikoničnim besedilom
(napisi v ilustraciji, ponovljeni deli besedila, avtorski zapisi ilustratorja . . .).
Besedilo in ilustracije se med seboj povezujejo oblikovno in vsebinsko. Z
oblikovnega vidika spremljamo umestitev ilustracij in besedila (npr. besedilo,
vstavljeno v barvno enovite dele ilustracije); z vsebinskega vidika pa razisku-
jemo pomen, ki ga soustvarjajo besedilo in ilustracije. Nikolajeva (2003) go-
vori o interakciji in izpostavi naslednje tri glavne kategorije: simetrična (infor-
macije v ilustraciji in besedilu se ponovijo), komplementarna (informacije se
dopolnjujejo) in stopnjevalna (slike presegajo besedilo ali obratno) interak-
cija.
Branje slikanic otrokom pomeni več kot le branje besedila in pasivno opa-
zovanje ilustracij. »Branje« ilustracij pomeni njihovo natančno opazovanje,
opisovanje, analiziranje in interpretiranje. Gre za proces, ki ga vodi odrasel
posrednik branja (npr. vzgojitelj, starši). Cilj je otroke čimbolj usmeriti v po-
zorno opazovanje in iskanje informacij, ki pomenita sestavni del pri razbira-
nju pomena v slikanici. Posebno pozornost pri branju otrokom morajo odra-
sli posredniki branja nameniti tudi samemu tisku. Odrasli namreč otroke le
redko usmerjajo v posebnosti tiska, npr. velikost in obliko črk, besedilo, zapi-
sano v oblačku, intraikonično besedilo (Piasta idr. 2012). Hkrati pa raziskave
kažejo na povezanost med zgodnjim spoznavanjem s tiskom in uspešnejšim
razvijanjem bralnih veščin (Marjanovič Umek 2007; Piasta idr. 2012).
Značilnosti slikanic v prvem starostnem obdobju
J. Dwyer in S. B. Neuman (2008, 490–494) obdobje od rojstva do četrtega leta
razdelita v tri skupine, in sicer govorita o knjigah za: dojenčke (od rojstva do
12 mesecev), malčke (od 12 mesecev do treh let) in predšolske otroke (od treh
do štirih let). V nadaljevanju se bomo osredotočili (predvsem) na prvi dve
skupini. Razumevanje besedil je v tem obdobju močno odvisno od otroko-
vega govornega razvoja, njegovega obvladovanja besedišča, nenazadnje od
njegovega ugodnega ali neugodnega jezikovnega položaja v družini (otro-
kov materni/prvi jezik; jezik izobraževanja; jezik okolja). L. Marjanovič Umek
poudarja npr., da je za otrokov govorni razvoj pomembno malčkovo metaje-
zikovno zavedanje, predvsem pa so za otrokove jezikovne kompetence (Mar-
janovič Umek 2007, 37) »pomembne že kakovostne socialne interakcije med
malčki in starši, starševski govor (govor, ki ga starši namenijo malčkom) in
starševski slog«.
Otrokov kognitivni razvoj pri branju in pisanju pogojuje njegovo zmožnost
247
(prikaz literarnih likov in prostora, medsebojni odnosi med literarnimi liki, ge-
ste, simboli . . .). Ilustratorji velikokrat posežejo na področje besedilnega koda
sporočanja, in sicer tako, da ilustracijo dopolnijo z intraikoničnim besedilom
(napisi v ilustraciji, ponovljeni deli besedila, avtorski zapisi ilustratorja . . .).
Besedilo in ilustracije se med seboj povezujejo oblikovno in vsebinsko. Z
oblikovnega vidika spremljamo umestitev ilustracij in besedila (npr. besedilo,
vstavljeno v barvno enovite dele ilustracije); z vsebinskega vidika pa razisku-
jemo pomen, ki ga soustvarjajo besedilo in ilustracije. Nikolajeva (2003) go-
vori o interakciji in izpostavi naslednje tri glavne kategorije: simetrična (infor-
macije v ilustraciji in besedilu se ponovijo), komplementarna (informacije se
dopolnjujejo) in stopnjevalna (slike presegajo besedilo ali obratno) interak-
cija.
Branje slikanic otrokom pomeni več kot le branje besedila in pasivno opa-
zovanje ilustracij. »Branje« ilustracij pomeni njihovo natančno opazovanje,
opisovanje, analiziranje in interpretiranje. Gre za proces, ki ga vodi odrasel
posrednik branja (npr. vzgojitelj, starši). Cilj je otroke čimbolj usmeriti v po-
zorno opazovanje in iskanje informacij, ki pomenita sestavni del pri razbira-
nju pomena v slikanici. Posebno pozornost pri branju otrokom morajo odra-
sli posredniki branja nameniti tudi samemu tisku. Odrasli namreč otroke le
redko usmerjajo v posebnosti tiska, npr. velikost in obliko črk, besedilo, zapi-
sano v oblačku, intraikonično besedilo (Piasta idr. 2012). Hkrati pa raziskave
kažejo na povezanost med zgodnjim spoznavanjem s tiskom in uspešnejšim
razvijanjem bralnih veščin (Marjanovič Umek 2007; Piasta idr. 2012).
Značilnosti slikanic v prvem starostnem obdobju
J. Dwyer in S. B. Neuman (2008, 490–494) obdobje od rojstva do četrtega leta
razdelita v tri skupine, in sicer govorita o knjigah za: dojenčke (od rojstva do
12 mesecev), malčke (od 12 mesecev do treh let) in predšolske otroke (od treh
do štirih let). V nadaljevanju se bomo osredotočili (predvsem) na prvi dve
skupini. Razumevanje besedil je v tem obdobju močno odvisno od otroko-
vega govornega razvoja, njegovega obvladovanja besedišča, nenazadnje od
njegovega ugodnega ali neugodnega jezikovnega položaja v družini (otro-
kov materni/prvi jezik; jezik izobraževanja; jezik okolja). L. Marjanovič Umek
poudarja npr., da je za otrokov govorni razvoj pomembno malčkovo metaje-
zikovno zavedanje, predvsem pa so za otrokove jezikovne kompetence (Mar-
janovič Umek 2007, 37) »pomembne že kakovostne socialne interakcije med
malčki in starši, starševski govor (govor, ki ga starši namenijo malčkom) in
starševski slog«.
Otrokov kognitivni razvoj pri branju in pisanju pogojuje njegovo zmožnost
247
