Page 248 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 248
ja Batič in Dragica Haramija
vidnega razločevanja (pri čemer mislimo na razločevanje črk in njihovo pove-
zovanje v besede), razumevanje jezikovnih struktur (na vseh jezikovnih rav-
ninah) in besedni zaklad. S. Pečjak (1995, 11) navaja, da »pojem besedni zaklad
pri branju označuje število besed v pisni obliki, ki jih posameznik prepozna.
Bralno besedišče predstavlja pasivno (receptivno) besedišče, ki se razlikuje
od besedišča v govoru in pri pisanju, ki je aktivno besedišče. [. . .] Vsako leto
naj bi učenci pridobili od 2700 do 3000 novih besed. [. . .] Razmerje med ak-
tivnim in pasivnim besediščem je v povprečju 1 : 3- do 4-kratno, kar pomeni,
da je besedišče pri branju 3- do 4-krat večje kot besedišče v govoru ali pri
pisanju.« Enako je z besednjakom pri dojenčkih in malčkih, pri čemer L. Mar-
janovič Umek navaja raziskave, ki so opravljene s pomočjo standardiziranega
seznama besed (Bates in Goodman 2001), in sicer, da (Marjanovič Umek 2007,
38): »dojenčki, stari 12 mesecev, uporabljajo od 0 do 52 besed; malčki, stari 16
mesecev, od 0 do 347 besed; malčki stari 30 mesecev, od 208 do 675 besed.«²
Pri dojenčkih in malčkih je treba ob besednjaku upoštevati tudi primerno
temo, motive, skladnjo, stilistične elemente, vsebino, ki dojenčka ali malčka
zanima in jo razume, nenazadnje primerno obliko slikanice. Slednja mora biti
premišljeno izbrana tako z vidika uporabljenih materialov kakor tudi veliko-
sti: predvsem so uporabni manjši formati in mehkejši materiali.
J. Dwyer in S. B. Neuman (2008) poudarjata, da morajo biti knjige, ki so na-
menjene otrokom do enega leta, dovolj debele, da jih lahko otrok prime v
roke in obrača strani: strani iz tršega kartona ali mehke plastične mase lahko
pripomorejo k razvoju spretnosti, potrebnih za listanje »pravih« knjig. Avto-
rici pravita tudi, da naj bi otrokom, ki so mlajši od štirih mesecev, ponudili sli-
kanice z močno kontrastnimi barvami, kot sta črna in bela ali rdeča in zelena,
ter z večjimi vzorci (Dwyer in Neuman 2008). Z likovnega vidika dojenčkom
ponujamo preproste velike slike živali in poznanih vsebin, kot so družinsko
življenje, obrazi, hrana, oblačila. Podobe naj bi bile večje in naj bi se naha-
jale na kontrastnem ozadju (Dwyer in Neuman 2008). V drugem obdobju (od
enega do treh let) so otroci motorično spretnejši in obvladujejo knjige stan-
dardne velikosti, kljub temu pa morajo biti knjige še vedno iz močnejših in
trajnejših materialov.
² Analiza težavnostnih stopenj besedil je lahko dober pripomoček za določanje (seveda
povprečne) zmožnosti otrokovega razumevanja izbranega besedila, npr: A Parent’s Gu-
ide to Guided Reading (https://www.scholastic.com/parents/books-and-reading/reading-
resources/book-selection-tips/parents-guide-to-guided-reading.html) ali na spletni strani za-
ložbe Harper Collins (https://www.icanread.com/levels/) ali na spletni strani The Lexile Ana-
lyser; https://lexile.com/educators/tools-to-support-reading-at-school/tools-to-determine-a
-books-complexity/the-lexile-analyzer/).
248
vidnega razločevanja (pri čemer mislimo na razločevanje črk in njihovo pove-
zovanje v besede), razumevanje jezikovnih struktur (na vseh jezikovnih rav-
ninah) in besedni zaklad. S. Pečjak (1995, 11) navaja, da »pojem besedni zaklad
pri branju označuje število besed v pisni obliki, ki jih posameznik prepozna.
Bralno besedišče predstavlja pasivno (receptivno) besedišče, ki se razlikuje
od besedišča v govoru in pri pisanju, ki je aktivno besedišče. [. . .] Vsako leto
naj bi učenci pridobili od 2700 do 3000 novih besed. [. . .] Razmerje med ak-
tivnim in pasivnim besediščem je v povprečju 1 : 3- do 4-kratno, kar pomeni,
da je besedišče pri branju 3- do 4-krat večje kot besedišče v govoru ali pri
pisanju.« Enako je z besednjakom pri dojenčkih in malčkih, pri čemer L. Mar-
janovič Umek navaja raziskave, ki so opravljene s pomočjo standardiziranega
seznama besed (Bates in Goodman 2001), in sicer, da (Marjanovič Umek 2007,
38): »dojenčki, stari 12 mesecev, uporabljajo od 0 do 52 besed; malčki, stari 16
mesecev, od 0 do 347 besed; malčki stari 30 mesecev, od 208 do 675 besed.«²
Pri dojenčkih in malčkih je treba ob besednjaku upoštevati tudi primerno
temo, motive, skladnjo, stilistične elemente, vsebino, ki dojenčka ali malčka
zanima in jo razume, nenazadnje primerno obliko slikanice. Slednja mora biti
premišljeno izbrana tako z vidika uporabljenih materialov kakor tudi veliko-
sti: predvsem so uporabni manjši formati in mehkejši materiali.
J. Dwyer in S. B. Neuman (2008) poudarjata, da morajo biti knjige, ki so na-
menjene otrokom do enega leta, dovolj debele, da jih lahko otrok prime v
roke in obrača strani: strani iz tršega kartona ali mehke plastične mase lahko
pripomorejo k razvoju spretnosti, potrebnih za listanje »pravih« knjig. Avto-
rici pravita tudi, da naj bi otrokom, ki so mlajši od štirih mesecev, ponudili sli-
kanice z močno kontrastnimi barvami, kot sta črna in bela ali rdeča in zelena,
ter z večjimi vzorci (Dwyer in Neuman 2008). Z likovnega vidika dojenčkom
ponujamo preproste velike slike živali in poznanih vsebin, kot so družinsko
življenje, obrazi, hrana, oblačila. Podobe naj bi bile večje in naj bi se naha-
jale na kontrastnem ozadju (Dwyer in Neuman 2008). V drugem obdobju (od
enega do treh let) so otroci motorično spretnejši in obvladujejo knjige stan-
dardne velikosti, kljub temu pa morajo biti knjige še vedno iz močnejših in
trajnejših materialov.
² Analiza težavnostnih stopenj besedil je lahko dober pripomoček za določanje (seveda
povprečne) zmožnosti otrokovega razumevanja izbranega besedila, npr: A Parent’s Gu-
ide to Guided Reading (https://www.scholastic.com/parents/books-and-reading/reading-
resources/book-selection-tips/parents-guide-to-guided-reading.html) ali na spletni strani za-
ložbe Harper Collins (https://www.icanread.com/levels/) ali na spletni strani The Lexile Ana-
lyser; https://lexile.com/educators/tools-to-support-reading-at-school/tools-to-determine-a
-books-complexity/the-lexile-analyzer/).
248
