Page 246 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 246
ja Batič in Dragica Haramija
besedil.¹ Zato je zelo pomembno, da otroke izpostavljamo bralnemu gradivu
vse od rojstva, hkrati pa menimo, da so slikanice v tem obdobju najprimer-
nejša oblika knjižnega gradiva. V prispevku se naslanjamo na Gradnike bralne
pismenosti (gradivo je nastalo v okviru projekta OBJEM, zadnje spremembe l.
2018), ki veljajo za vsa področja dejavnosti predšolskega (in tudi poznejšega)
izobraževanja. Posebej se posvečamo tretjemu gradniku, to je razumevanju
koncepta bralnega gradiva, čeprav so seveda upoštevani tudi drugi gradniki
bralne pismenosti (govor, motiviranost za branje, glasovno zavedanje, be-
sedišče in razumevanje besedil, odziv na besedilo, kritično branje oz. bistvo
prebranega besedila), izjema je 6. gradnik (tekoče branje), ki ga v prvem sta-
rostnem obdobju v vrtcu ne moremo razvijati.
Opredelitev slikanice
Slikanica je posebna oblika knjige, ki združuje najmanj dva koda sporočanja,
to sta jezikovni (besedilo) in likovni (ilustracije) kod, pri čemer je besedilni del
navadno manj obsežen od slikovnega in (načeloma) ne presega 1.800 besed.
Slikanice imajo tri osnovne sestavine, in sicer besedilo, ilustracije ter odnos
med njima, ki ga imenujemo interakcija (Haramija in Batič 2013, 35).
Glede na funkcijske zvrsti jezika so besedila v otroških slikanicah pisana
v umetnostnem (leposlovje) ali strokovnem jeziku (informativne slikanice)
ali pa združujejo lastnosti obeh (leposlovno-informativne slikanice). Lepo-
slovna besedila so po nastanku ljudska ali avtorska, glede na zvrstno oprede-
litev pa sodijo v poezijo ali prozo. Informativna besedila za predšolske otroke,
izdana v slikaniški obliki, vsebinsko posegajo na vsa področja dejavnosti, ki
jih predšolsko izobraževanje razvija (gibanje, jezik, umetnost, družba, narava,
matematika). V leposlovnih slikanicah za predšolske otroke so objavljene ra-
znolike teme, med njimi najpogosteje vprašanja odnosov (otrok – odrasli,
otrok – sorojenci, otrok – prijatelji) in sprejemanja različnosti, vključujočih
odnosov; vprašanja okolja (kjer se kot zelo uporabna kaže ekosistemska de-
litev: npr. živali v gozdu, mlaka) in bivanjska vprašanja (predvsem razume-
vanje samega sebe). Ilustracije v slikanici lahko razdelimo na ilustracije, ki so
del parabesedila (naslovnica, vezni listi in notranja naslovnica) ter notranje
ilustracije (med seboj se ločijo po velikosti). Ilustracije v slikanicah se med se-
boj razlikujejo po likovnih tehnikah in materialih, ki jih izbirajo ilustratorji pri
oblikovanju ilustracij. Ilustratorji vsebino podajajo tako z načinom upodobi-
tve (črta, barva, zorni kot, fokus . . .) kot tudi z izbiro motivov, ki jih upodabljajo
¹ Zato pomemben premik pomeni Priporočilo sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko
učenje (2018), ki na prvo mesto med osmimi ključnimi kompetencami uvršča pismenost.
246
besedil.¹ Zato je zelo pomembno, da otroke izpostavljamo bralnemu gradivu
vse od rojstva, hkrati pa menimo, da so slikanice v tem obdobju najprimer-
nejša oblika knjižnega gradiva. V prispevku se naslanjamo na Gradnike bralne
pismenosti (gradivo je nastalo v okviru projekta OBJEM, zadnje spremembe l.
2018), ki veljajo za vsa področja dejavnosti predšolskega (in tudi poznejšega)
izobraževanja. Posebej se posvečamo tretjemu gradniku, to je razumevanju
koncepta bralnega gradiva, čeprav so seveda upoštevani tudi drugi gradniki
bralne pismenosti (govor, motiviranost za branje, glasovno zavedanje, be-
sedišče in razumevanje besedil, odziv na besedilo, kritično branje oz. bistvo
prebranega besedila), izjema je 6. gradnik (tekoče branje), ki ga v prvem sta-
rostnem obdobju v vrtcu ne moremo razvijati.
Opredelitev slikanice
Slikanica je posebna oblika knjige, ki združuje najmanj dva koda sporočanja,
to sta jezikovni (besedilo) in likovni (ilustracije) kod, pri čemer je besedilni del
navadno manj obsežen od slikovnega in (načeloma) ne presega 1.800 besed.
Slikanice imajo tri osnovne sestavine, in sicer besedilo, ilustracije ter odnos
med njima, ki ga imenujemo interakcija (Haramija in Batič 2013, 35).
Glede na funkcijske zvrsti jezika so besedila v otroških slikanicah pisana
v umetnostnem (leposlovje) ali strokovnem jeziku (informativne slikanice)
ali pa združujejo lastnosti obeh (leposlovno-informativne slikanice). Lepo-
slovna besedila so po nastanku ljudska ali avtorska, glede na zvrstno oprede-
litev pa sodijo v poezijo ali prozo. Informativna besedila za predšolske otroke,
izdana v slikaniški obliki, vsebinsko posegajo na vsa področja dejavnosti, ki
jih predšolsko izobraževanje razvija (gibanje, jezik, umetnost, družba, narava,
matematika). V leposlovnih slikanicah za predšolske otroke so objavljene ra-
znolike teme, med njimi najpogosteje vprašanja odnosov (otrok – odrasli,
otrok – sorojenci, otrok – prijatelji) in sprejemanja različnosti, vključujočih
odnosov; vprašanja okolja (kjer se kot zelo uporabna kaže ekosistemska de-
litev: npr. živali v gozdu, mlaka) in bivanjska vprašanja (predvsem razume-
vanje samega sebe). Ilustracije v slikanici lahko razdelimo na ilustracije, ki so
del parabesedila (naslovnica, vezni listi in notranja naslovnica) ter notranje
ilustracije (med seboj se ločijo po velikosti). Ilustracije v slikanicah se med se-
boj razlikujejo po likovnih tehnikah in materialih, ki jih izbirajo ilustratorji pri
oblikovanju ilustracij. Ilustratorji vsebino podajajo tako z načinom upodobi-
tve (črta, barva, zorni kot, fokus . . .) kot tudi z izbiro motivov, ki jih upodabljajo
¹ Zato pomemben premik pomeni Priporočilo sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko
učenje (2018), ki na prvo mesto med osmimi ključnimi kompetencami uvršča pismenost.
246
