Page 77 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 77
Pojavljanje IKT na področju izobraževanja v slovenski bibliografiji
šna že prej uveljavila na drugih področjih družbenega življenja, pri čemer
je zgodnejše pojavljanje opaziti pri raziskovalnih delih, zaključnih delih di-
plomantov, magistrantov in doktorantov ter z zamikom po letu 2010/2011 v
ostalih oblikah, kot so priročniki, učbeniki in zborniki. Frekvenca pojavljanja
je razmeroma nizka, saj ugotavljamo le 1,45-odstotni delež v okviru vseh bi-
bliografskih enot izobraževanja. Zato bi lahko trdili, da izobraževanje ni bilo
v ustrezni meri odprto za nove tehnologije na področju informatike; ali še
natančneje povedano, IKT se ne pojavlja na vseh področjih izobraževanja
enako. Nekatere predmetne vsebine, kot so matematika, fizika in druge nara-
voslovne vede, bolj črpajo novosti iz IKT, medtem ko druge manj (Krnel 2008;
Goolsbee in Guruyan 2006; Balanskat, Blamire in Kefala 2006). Vendar pa je
rast pojavljanja bibliografskih enot na temo IKT v izobraževanju v tem smi-
slu ohrabrujoča, zlasti če jo primerjamo s trendom edicij v izobraževanju kot
celoti, kjer se soočamo s stagnacijo edicij.
Nepričakovano zelo majhen delež (med 1 in 2 ) je elektronskega gradiva
na tematiko IKT v izobraževanju. Zato ga v preglednicah, razen v pregled-
nici 1, nismo navajali. Domnevali smo, da je v dobi digitalizacije bistveno bolj
navzoče na vseh področjih. To pomeni, da se avtorji in založniki ne odločajo
za publiciranje na sodobnih digitalnih nosilcih vsebin, kar bi nedvomno ter-
jalo poglobljene nadaljnje raziskave. Namreč, elektronski nosilci so lahko zelo
dostopni, stroškovno ugodni in glede shranjevanja zelo ekonomični. V Slove-
niji so se nekatere dejavnosti zelo digitalizirale; imamo e-upravo, e-finance,
e-davke, e-svetovanje za kariero in še bi lahko naštevali področja, kjer se po-
datke, gradiva in informacije praktično v celoti prenaša na tak način.
Ker je IKT v neprestanem vzponu in se razvija pospešeno (eksponencialna
rast), se to odslikava tudi v raziskavah in znanstvenih zaključnih delih, kar je
vzpodbudno za to področje. Manj spodbudno pa je, da se to ne odraža v dru-
gih bibliografskih oblikah, kot so priročniki, zborniki in učbeniki, ki tako osta-
jajo manj posodobljeni, ugotovitve raziskav pa niso zadosti koristno upora-
bljene in prenesene v oblike, ki so bolj uporabljive in razumljive za širok krog
šolajočih. Upoštevati je potrebno nesporno dejstvo iz dosedanjih raziskav,
da so zlasti mladi zainteresirani za uporabo teh tehnologij v učnem in izo-
braževalnem procesu, ne glede na ugotovitve, da pri vseh fazah, elementih
in postopkih izobraževanja ne ugotavljamo enakih ali znatnih koristnih učin-
kov.
Literatura
Angrist, Joshua, in Lavy Viktor. 2002. »New Evidence on Classroom Computers
and Pupil Learning.« Economic Journal 112 (482): 735–765.
77
šna že prej uveljavila na drugih področjih družbenega življenja, pri čemer
je zgodnejše pojavljanje opaziti pri raziskovalnih delih, zaključnih delih di-
plomantov, magistrantov in doktorantov ter z zamikom po letu 2010/2011 v
ostalih oblikah, kot so priročniki, učbeniki in zborniki. Frekvenca pojavljanja
je razmeroma nizka, saj ugotavljamo le 1,45-odstotni delež v okviru vseh bi-
bliografskih enot izobraževanja. Zato bi lahko trdili, da izobraževanje ni bilo
v ustrezni meri odprto za nove tehnologije na področju informatike; ali še
natančneje povedano, IKT se ne pojavlja na vseh področjih izobraževanja
enako. Nekatere predmetne vsebine, kot so matematika, fizika in druge nara-
voslovne vede, bolj črpajo novosti iz IKT, medtem ko druge manj (Krnel 2008;
Goolsbee in Guruyan 2006; Balanskat, Blamire in Kefala 2006). Vendar pa je
rast pojavljanja bibliografskih enot na temo IKT v izobraževanju v tem smi-
slu ohrabrujoča, zlasti če jo primerjamo s trendom edicij v izobraževanju kot
celoti, kjer se soočamo s stagnacijo edicij.
Nepričakovano zelo majhen delež (med 1 in 2 ) je elektronskega gradiva
na tematiko IKT v izobraževanju. Zato ga v preglednicah, razen v pregled-
nici 1, nismo navajali. Domnevali smo, da je v dobi digitalizacije bistveno bolj
navzoče na vseh področjih. To pomeni, da se avtorji in založniki ne odločajo
za publiciranje na sodobnih digitalnih nosilcih vsebin, kar bi nedvomno ter-
jalo poglobljene nadaljnje raziskave. Namreč, elektronski nosilci so lahko zelo
dostopni, stroškovno ugodni in glede shranjevanja zelo ekonomični. V Slove-
niji so se nekatere dejavnosti zelo digitalizirale; imamo e-upravo, e-finance,
e-davke, e-svetovanje za kariero in še bi lahko naštevali področja, kjer se po-
datke, gradiva in informacije praktično v celoti prenaša na tak način.
Ker je IKT v neprestanem vzponu in se razvija pospešeno (eksponencialna
rast), se to odslikava tudi v raziskavah in znanstvenih zaključnih delih, kar je
vzpodbudno za to področje. Manj spodbudno pa je, da se to ne odraža v dru-
gih bibliografskih oblikah, kot so priročniki, zborniki in učbeniki, ki tako osta-
jajo manj posodobljeni, ugotovitve raziskav pa niso zadosti koristno upora-
bljene in prenesene v oblike, ki so bolj uporabljive in razumljive za širok krog
šolajočih. Upoštevati je potrebno nesporno dejstvo iz dosedanjih raziskav,
da so zlasti mladi zainteresirani za uporabo teh tehnologij v učnem in izo-
braževalnem procesu, ne glede na ugotovitve, da pri vseh fazah, elementih
in postopkih izobraževanja ne ugotavljamo enakih ali znatnih koristnih učin-
kov.
Literatura
Angrist, Joshua, in Lavy Viktor. 2002. »New Evidence on Classroom Computers
and Pupil Learning.« Economic Journal 112 (482): 735–765.
77
