Page 72 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 72
ez Drobnič
Schoolnet (2006) navaja, da je največ koristi od IKT predvsem v tem, da vpli-
vajo na motivacijo in veščine učencev, dvig njihove neodvisnosti in timsko
delo. Vpliv je znaten tudi na učitelje in njihovo poučevanje, saj ti pridobijo
več entuziazma, večje sodelovanje in učinkovitost. Če pa pogledamo speci-
fične vplive, potem ima IKT znaten vpliv na izboljšanje strukturnega pristopa,
zmožnosti iskanja ustreznih virov pri učencih, medtem ko ima interaktivna
tabla precej nasprotujoče si učinke (European Schoolnet 2006).
Balanskat, Blamire in Kefala (2006) navajajo, da IKT omogoča uporabo raz-
ličnih medijev in kombinacijo medijev, to pa omogoča prilagajanje gradiv
učencem in učiteljem. Tu je bila v ospredju zanimanja raziskovalcev prilago-
jenost multimedijev na učne stile učencev. Prav individualizirane učne enote
so veliko obetale glede uporabe računalnika in multimedijev pri učenju. Ven-
dar današnji rezultati kažejo, da učne enote, prilagojene različnim učnim sti-
lom, ne vodijo neposredno k učinkovitejšemu učenju (Krnel 2008).
Tudi uporaba IKT v smislu boljšega prilagajanje učencem, ki jo pogosto
poudarjajo kot prednost, je po mnenju Krnela (2008) vprašljiva. Mnoga e-
gradiva so zaprta, ne omogočajo prostega povezovanja in kombiniranja, so
draga ipd. Za samostojno iskanje in kombiniranje različnih medijev so po-
trebne veščine in procesna znanja o uporabi računalnika ter računalniških
programov. Težave so tudi z individualizacijo zaradi različnega razumevanja
tega pojma pri različnih akterjih (učitelji, učenci in starši), pri uporabi IKT se
pojavljajo generacijske in socialne razlike, ki naj bi jih sodobne šole s pospe-
šeno uporabo moderne IKT nevtralizirale. Avtor opozarja tudi na neskladje v
pedagoških fazah v zvezi z uporabo IKT. Preverjanje in ocenjevanje močno
zaostajata za podajanjem novih vsebin.
Še posebej se pomen IKT izpostavlja na področju integracije in izobraže-
vanja oseb s posebnimi potrebami ter invalidov, saj so ti, kot navajajo avtorji
raziskave (URI Soča 2010, 3), »s pojavom in razširitvijo IKT dobili priložnost in
možnost, da se enakovredno pojavljajo tako v socialnem, družbenem in eko-
nomskem smislu v okolju, kjer do sedaj niso imeli prave priložnosti in kjer so
jih odrivali na stran.« Na podlagi navedenega bi lahko pričakovali še okre-
pljeno uvajanje IKT v vseh segmentih družbe v smislu vse večje digitalizacije
na vseh področjih, kar pomeni, da bo tudi izobraževanje in učenje sledilo tem
spremembam. Zato bi se to moralo zaznati tudi v številu in gostoti bibliograf-
skih zapisov na to tematiko.
Namen in cilj študije
Namen študije je ugotoviti, kako se IKT pojavlja v slovenski bibliografiji na
področju izobraževanja v različnih časovnih obdobjih in v različnih oblikah
72
Schoolnet (2006) navaja, da je največ koristi od IKT predvsem v tem, da vpli-
vajo na motivacijo in veščine učencev, dvig njihove neodvisnosti in timsko
delo. Vpliv je znaten tudi na učitelje in njihovo poučevanje, saj ti pridobijo
več entuziazma, večje sodelovanje in učinkovitost. Če pa pogledamo speci-
fične vplive, potem ima IKT znaten vpliv na izboljšanje strukturnega pristopa,
zmožnosti iskanja ustreznih virov pri učencih, medtem ko ima interaktivna
tabla precej nasprotujoče si učinke (European Schoolnet 2006).
Balanskat, Blamire in Kefala (2006) navajajo, da IKT omogoča uporabo raz-
ličnih medijev in kombinacijo medijev, to pa omogoča prilagajanje gradiv
učencem in učiteljem. Tu je bila v ospredju zanimanja raziskovalcev prilago-
jenost multimedijev na učne stile učencev. Prav individualizirane učne enote
so veliko obetale glede uporabe računalnika in multimedijev pri učenju. Ven-
dar današnji rezultati kažejo, da učne enote, prilagojene različnim učnim sti-
lom, ne vodijo neposredno k učinkovitejšemu učenju (Krnel 2008).
Tudi uporaba IKT v smislu boljšega prilagajanje učencem, ki jo pogosto
poudarjajo kot prednost, je po mnenju Krnela (2008) vprašljiva. Mnoga e-
gradiva so zaprta, ne omogočajo prostega povezovanja in kombiniranja, so
draga ipd. Za samostojno iskanje in kombiniranje različnih medijev so po-
trebne veščine in procesna znanja o uporabi računalnika ter računalniških
programov. Težave so tudi z individualizacijo zaradi različnega razumevanja
tega pojma pri različnih akterjih (učitelji, učenci in starši), pri uporabi IKT se
pojavljajo generacijske in socialne razlike, ki naj bi jih sodobne šole s pospe-
šeno uporabo moderne IKT nevtralizirale. Avtor opozarja tudi na neskladje v
pedagoških fazah v zvezi z uporabo IKT. Preverjanje in ocenjevanje močno
zaostajata za podajanjem novih vsebin.
Še posebej se pomen IKT izpostavlja na področju integracije in izobraže-
vanja oseb s posebnimi potrebami ter invalidov, saj so ti, kot navajajo avtorji
raziskave (URI Soča 2010, 3), »s pojavom in razširitvijo IKT dobili priložnost in
možnost, da se enakovredno pojavljajo tako v socialnem, družbenem in eko-
nomskem smislu v okolju, kjer do sedaj niso imeli prave priložnosti in kjer so
jih odrivali na stran.« Na podlagi navedenega bi lahko pričakovali še okre-
pljeno uvajanje IKT v vseh segmentih družbe v smislu vse večje digitalizacije
na vseh področjih, kar pomeni, da bo tudi izobraževanje in učenje sledilo tem
spremembam. Zato bi se to moralo zaznati tudi v številu in gostoti bibliograf-
skih zapisov na to tematiko.
Namen in cilj študije
Namen študije je ugotoviti, kako se IKT pojavlja v slovenski bibliografiji na
področju izobraževanja v različnih časovnih obdobjih in v različnih oblikah
72
