Page 104 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 104
atere stiske lahko normaliziramo oz. naslovimo skupaj s celotno skupino. Za druge
skupina ni ustrezen kontekst za konkretno naslavljanje težav izpostavljenega posamezni-
ka. Zato kadar se to zgodi, ob empatičnem odzivu in podajanju zgoraj opisanih ključnih
sporočil, izpostavimo, da se v skupini pogovarjamo o tematiki na splošno, medtem ko je
konkretne težave bolj primerno poglobljeno naslavljati v individualnem pogovoru. Po za-
ključku aktivnosti v ta namen ponudimo možnost individualnega pogovora in podpore.
Po potrebi osebo v stiski usmerimo po nadaljnjo strokovno pomoč (Wasserman idr., 2012).
Primeri naslavljanja čustev v delavnicah
Izvajalci programa A (se) štekaš?!? so vključeni v redne supervizije izvajanja delav-
nic. To omogoča reflektiranje vedenjskih in čustvenih odzivov in skrb za ustrezno klimo
v delavnicah. V skladu s konceptom CLASS (Pianta in Hamre, 2009) smo reflektirali nekaj
izpostavljenih primerov.
Učenec, ki je vedel vse
Učenci 9. razreda so na prvi delavnici dobili nalogo razmišljanja o pomenu duševnega
zdravja. Na presenečenje ob nalogi nihče ni klepetal, temveč se je razred potopil v zrelo
premišljevanje. Tema jih je zanimala. Ko so delili svoja videnja in izkušnje, je iz skupine
izstopal visok svetlolas fant2. Ni govoril o običajnih zgodbah kot so prepiri, zlorabe alko-
hola ali depresivnem razpoloženju, temveč je poznal več težje težave v duševnem zdrav-
ju, vključno z duševnimi motnjami in posledicami kot so različne oblike samopoškodova-
nja. Ob tem je zelo nazorno prikazoval rezanje žil. Ves čas je izstopal s svojim vedenjem in
pri izvajalkah zbujal skrb za njegovo počutje. Glede na področja koncepta CLASS (Pianta
in Hamre, 2009) lahko to situacijo analiziramo s posameznimi dimenzijami. Dovolj ozaveš-
čeni izvajalki sta imeli dovolj znanj in občutljivosti, da sta situacijo hitro zaznali kot izsto-
pajočo. S spoštovanjem in kreiranjem pozitivne klime sta spodbujale izražanje fanta in tudi
drugih učencev. Hkrati sta z normalizacijo raznolikosti izkušenj organizacijo dela usmerili
v nadaljevanje aktivnosti. Tako je delavnica ne glede na situacijo vseeno sledila zastavlje-
nim ciljem srečanja. Izvajalki sta ponudili dodatno podporo po delavnici, vendar se na to ni
odzval fant, ki je sicer izstopal. Tudi glede na presejalne vprašalnike ni kazal znakov težav
na področju duševnega zdravja.
Učenec pove, da mu je umrl brat
Spletne delavnice A se štekaš?!? za osnovnošolce so obetale sproščeno druženje. Naslav-
ljali smo vsakodnevne stresne situacije in izzive, s katerimi se soočajo mladostniki v času
šolanja na daljavo med epidemijo koronavirusa. Glede na koncept CLASS (Pianta in Hamre,
2 Vse podrobnosti so prirejene
102
skupina ni ustrezen kontekst za konkretno naslavljanje težav izpostavljenega posamezni-
ka. Zato kadar se to zgodi, ob empatičnem odzivu in podajanju zgoraj opisanih ključnih
sporočil, izpostavimo, da se v skupini pogovarjamo o tematiki na splošno, medtem ko je
konkretne težave bolj primerno poglobljeno naslavljati v individualnem pogovoru. Po za-
ključku aktivnosti v ta namen ponudimo možnost individualnega pogovora in podpore.
Po potrebi osebo v stiski usmerimo po nadaljnjo strokovno pomoč (Wasserman idr., 2012).
Primeri naslavljanja čustev v delavnicah
Izvajalci programa A (se) štekaš?!? so vključeni v redne supervizije izvajanja delav-
nic. To omogoča reflektiranje vedenjskih in čustvenih odzivov in skrb za ustrezno klimo
v delavnicah. V skladu s konceptom CLASS (Pianta in Hamre, 2009) smo reflektirali nekaj
izpostavljenih primerov.
Učenec, ki je vedel vse
Učenci 9. razreda so na prvi delavnici dobili nalogo razmišljanja o pomenu duševnega
zdravja. Na presenečenje ob nalogi nihče ni klepetal, temveč se je razred potopil v zrelo
premišljevanje. Tema jih je zanimala. Ko so delili svoja videnja in izkušnje, je iz skupine
izstopal visok svetlolas fant2. Ni govoril o običajnih zgodbah kot so prepiri, zlorabe alko-
hola ali depresivnem razpoloženju, temveč je poznal več težje težave v duševnem zdrav-
ju, vključno z duševnimi motnjami in posledicami kot so različne oblike samopoškodova-
nja. Ob tem je zelo nazorno prikazoval rezanje žil. Ves čas je izstopal s svojim vedenjem in
pri izvajalkah zbujal skrb za njegovo počutje. Glede na področja koncepta CLASS (Pianta
in Hamre, 2009) lahko to situacijo analiziramo s posameznimi dimenzijami. Dovolj ozaveš-
čeni izvajalki sta imeli dovolj znanj in občutljivosti, da sta situacijo hitro zaznali kot izsto-
pajočo. S spoštovanjem in kreiranjem pozitivne klime sta spodbujale izražanje fanta in tudi
drugih učencev. Hkrati sta z normalizacijo raznolikosti izkušenj organizacijo dela usmerili
v nadaljevanje aktivnosti. Tako je delavnica ne glede na situacijo vseeno sledila zastavlje-
nim ciljem srečanja. Izvajalki sta ponudili dodatno podporo po delavnici, vendar se na to ni
odzval fant, ki je sicer izstopal. Tudi glede na presejalne vprašalnike ni kazal znakov težav
na področju duševnega zdravja.
Učenec pove, da mu je umrl brat
Spletne delavnice A se štekaš?!? za osnovnošolce so obetale sproščeno druženje. Naslav-
ljali smo vsakodnevne stresne situacije in izzive, s katerimi se soočajo mladostniki v času
šolanja na daljavo med epidemijo koronavirusa. Glede na koncept CLASS (Pianta in Hamre,
2 Vse podrobnosti so prirejene
102
