Page 100 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 100
LAVJE 13
Naslavljanje močnih čustvenih
reakcij in stisk
Vita Poštuvan, Teja Dečman, Lea Dvoršak, Frida Golja, Rea Rus, Zala Uran
Ključne besede: čustvene reakcije, čustvena regulacija, čustvena podpora, socialna
klima, koncept CLASS
UVOD
Otrok se z odraščanjem uči čustvene regulacije ali uravnavanja čustev. To pomeni,
da se uči zmožnosti zagotavljanja ustreznega nadzora nad svojimi čustvenimi
odzivi (nevropsihološkimi, biokemičnimi, vedenjskimi in kognitivnimi) na neugodne
situacije (Webster-Stratton, 2016). Sprva se tega uči s pomočjo staršev, ko z jokom
nakazuje na svoje neugodje. Kasneje mu z zorenjem pomaga razvoj jezikovnih
spretnosti, preko katerih poskuša poimenovati svoja čustva, opisati misli in
namere; s tem pa tudi uravnavati odzive. Nevrološko zorenje, značaj in razvojni
nivo, starševska socializacija in podpora okolja so pomembeni dejavniki v ozadju
tega učenja (Webster-Stratton, 2016).
Otroku pri čustveni regulaciji pomaga stabilnost in doslednost v vzgojnih procesih
postavljanja mej, sprejemanje čustev in čustvenih odzivov otroka, pogovor o čust
vih, učenje preko zgleda pri starših in drugih pomembnih osebah, procesi notran
jega pozitivnega samogovora, naučeni načini reševanja in soočanje s težavami itd.
(Webster-Stratton, 2016). Nekaterim otrokom to dela težave, zato težje sklepajo
in obdržijo prijateljstva ter manj konstruktivno rešujejo svoje težave. Takšni otroci
lahko razvijejo tudi paleto težav na področju čustvenih in vedenjskih motenj, ki se
kasneje v odraslosti kažejo tudi v obliki razpoloženjskih ali s stresom povezanih
duševnih motenj. Konstruktivnih načinov izražanja čustev se je možno naučiti tudi
v času mladostništva in to v šolskem okolju.
98
Naslavljanje močnih čustvenih
reakcij in stisk
Vita Poštuvan, Teja Dečman, Lea Dvoršak, Frida Golja, Rea Rus, Zala Uran
Ključne besede: čustvene reakcije, čustvena regulacija, čustvena podpora, socialna
klima, koncept CLASS
UVOD
Otrok se z odraščanjem uči čustvene regulacije ali uravnavanja čustev. To pomeni,
da se uči zmožnosti zagotavljanja ustreznega nadzora nad svojimi čustvenimi
odzivi (nevropsihološkimi, biokemičnimi, vedenjskimi in kognitivnimi) na neugodne
situacije (Webster-Stratton, 2016). Sprva se tega uči s pomočjo staršev, ko z jokom
nakazuje na svoje neugodje. Kasneje mu z zorenjem pomaga razvoj jezikovnih
spretnosti, preko katerih poskuša poimenovati svoja čustva, opisati misli in
namere; s tem pa tudi uravnavati odzive. Nevrološko zorenje, značaj in razvojni
nivo, starševska socializacija in podpora okolja so pomembeni dejavniki v ozadju
tega učenja (Webster-Stratton, 2016).
Otroku pri čustveni regulaciji pomaga stabilnost in doslednost v vzgojnih procesih
postavljanja mej, sprejemanje čustev in čustvenih odzivov otroka, pogovor o čust
vih, učenje preko zgleda pri starših in drugih pomembnih osebah, procesi notran
jega pozitivnega samogovora, naučeni načini reševanja in soočanje s težavami itd.
(Webster-Stratton, 2016). Nekaterim otrokom to dela težave, zato težje sklepajo
in obdržijo prijateljstva ter manj konstruktivno rešujejo svoje težave. Takšni otroci
lahko razvijejo tudi paleto težav na področju čustvenih in vedenjskih motenj, ki se
kasneje v odraslosti kažejo tudi v obliki razpoloženjskih ali s stresom povezanih
duševnih motenj. Konstruktivnih načinov izražanja čustev se je možno naučiti tudi
v času mladostništva in to v šolskem okolju.
98
