Page 130 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 130
PRIREDBA ZA SPLETNO IZVEDBO
Diskusijo prilagodimo na način, da namesto iz igre vlog izhajamo iz vsebine filmč-
kov o znakih depresije in mladostnike spodbudimo, da podajo svoja razmišljanja
o tem, katere simptome depresije so v filmčkih prepoznali in kateri simptomi so
poleg prikazanih še značilni za depresijo. Naprej vodimo pogovor po zgornjem
vzoru.
• Depresija, samopoškodovalno vedenje in samomorilne misli:
• Predavanje s pogovorom (10 minut)
Pogovor o depresiji napeljemo na pogovor o samomorilnem vedenju. Samomorilno
vedenje pri mladih pogosto ne izvira iz želje po smrti, temveč iz želje po prekinitvi
nevzdržne situacije. Okoliščine so lahko zelo raznolike, zato se potrudimo vzdržati
obsojanja. Pozorni moramo biti na določene znake, ki pa niso nujno vedno ali vsi
hkrati prisotni. Ljudje smo si zelo različni, kar otežuje preprečevanje samomorilnega
in samopoškodovalnega vedenja. Prav zato so prijatelji tako pomembni, saj zelo dobro
poznajosvojeprijatelje.Dotaknemosetudipomembnegavprašanja,kajnareditivprimeru,
da nam prijatelj zaupa, da ima samomorilne misli ali tendence h katerokoli obliki
samopoškodovalnega vedenje, a ne želi, da to povemo odrasli osebi. Tukaj pretehtamo
pluse in minuse tega, da prijatelj pove oz. ne pove odrasli osebi.
Pri obravnavanju samopoškodovalnega vedenja je pričakovati, da bodo nekateri
mladostniki tudi pokazali svoje brazgotine ali pa vsaj spregovorili o njih. Pomembno
je, da smo na to pripravljeni in da ustrezno odreagiramo.
• Oblike depresije in pomoči:
Predstavimo katere oblike depresije poznamo in katere vrste pomoči so primerne glede
na obliko depresije.
VSEBINA: Poudarimo, da je najpomembnejši vir pomoči mreža prijateljev, znancev, odra-
slih, ki mladostnika dobro poznajo. Prijatelji in znanci pa tudi sorodniki, učitelji, trenerji
itd. lahko s svojimi izkušnjami premagovanja stresnih, težkih situacij, opremijo mladost
nika s strategijami reševanja težav. Tudi če niso vse primerne zanj, mu lahko odprejo oči
za drugačne pristope ali pa zgolj vlijejo upanje, da ni edini in da bo težava oz. trenutna
situacija enkrat minila. Seveda pa obstajajo situacije, ko je obisk pri specialistu potreben,
včasih nujen. Narediti ta korak je pogosto težko. Vprašamo jih, kakšni so lahko zadržki in
se o njih pogovorimo (mnenje vrstnikov, strah pred nerazumevanjem, starši, sorodniki,
okolica …). Vse oblike vključujejo enake ali vsaj podobne simptome, vendar se med seboj
razlikujejo glede na to, kako resno je stanje. Pri blagi depresiji si lahko posamezniki pogosto
sami uspešno pomagajo na različne načine (npr. pogovor s prijateljem, družinskim članom;
spremembe v življenjskem slogu; pisanje dnevnika; prebiranje literature, učenje veščin
128
Diskusijo prilagodimo na način, da namesto iz igre vlog izhajamo iz vsebine filmč-
kov o znakih depresije in mladostnike spodbudimo, da podajo svoja razmišljanja
o tem, katere simptome depresije so v filmčkih prepoznali in kateri simptomi so
poleg prikazanih še značilni za depresijo. Naprej vodimo pogovor po zgornjem
vzoru.
• Depresija, samopoškodovalno vedenje in samomorilne misli:
• Predavanje s pogovorom (10 minut)
Pogovor o depresiji napeljemo na pogovor o samomorilnem vedenju. Samomorilno
vedenje pri mladih pogosto ne izvira iz želje po smrti, temveč iz želje po prekinitvi
nevzdržne situacije. Okoliščine so lahko zelo raznolike, zato se potrudimo vzdržati
obsojanja. Pozorni moramo biti na določene znake, ki pa niso nujno vedno ali vsi
hkrati prisotni. Ljudje smo si zelo različni, kar otežuje preprečevanje samomorilnega
in samopoškodovalnega vedenja. Prav zato so prijatelji tako pomembni, saj zelo dobro
poznajosvojeprijatelje.Dotaknemosetudipomembnegavprašanja,kajnareditivprimeru,
da nam prijatelj zaupa, da ima samomorilne misli ali tendence h katerokoli obliki
samopoškodovalnega vedenje, a ne želi, da to povemo odrasli osebi. Tukaj pretehtamo
pluse in minuse tega, da prijatelj pove oz. ne pove odrasli osebi.
Pri obravnavanju samopoškodovalnega vedenja je pričakovati, da bodo nekateri
mladostniki tudi pokazali svoje brazgotine ali pa vsaj spregovorili o njih. Pomembno
je, da smo na to pripravljeni in da ustrezno odreagiramo.
• Oblike depresije in pomoči:
Predstavimo katere oblike depresije poznamo in katere vrste pomoči so primerne glede
na obliko depresije.
VSEBINA: Poudarimo, da je najpomembnejši vir pomoči mreža prijateljev, znancev, odra-
slih, ki mladostnika dobro poznajo. Prijatelji in znanci pa tudi sorodniki, učitelji, trenerji
itd. lahko s svojimi izkušnjami premagovanja stresnih, težkih situacij, opremijo mladost
nika s strategijami reševanja težav. Tudi če niso vse primerne zanj, mu lahko odprejo oči
za drugačne pristope ali pa zgolj vlijejo upanje, da ni edini in da bo težava oz. trenutna
situacija enkrat minila. Seveda pa obstajajo situacije, ko je obisk pri specialistu potreben,
včasih nujen. Narediti ta korak je pogosto težko. Vprašamo jih, kakšni so lahko zadržki in
se o njih pogovorimo (mnenje vrstnikov, strah pred nerazumevanjem, starši, sorodniki,
okolica …). Vse oblike vključujejo enake ali vsaj podobne simptome, vendar se med seboj
razlikujejo glede na to, kako resno je stanje. Pri blagi depresiji si lahko posamezniki pogosto
sami uspešno pomagajo na različne načine (npr. pogovor s prijateljem, družinskim članom;
spremembe v življenjskem slogu; pisanje dnevnika; prebiranje literature, učenje veščin
128
