Page 128 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 128
pričakovan odgovor nanj. Med igranjem igre vlog ostali mladostniki spremljajo in so
pozorni na simptome depresije, o katerih poroča dijakinja. Na koncu pa vsaka od skupin
odigra vlogo klicatelja v eter, kjer dijakinji postavijo vprašanje, ki so si ga pripravili. Vsi
v razredu skupaj razmislijo (oz. pomagajo tistemu mladostniku, ki igra dijakinjo), kak-
šen bi lahko bil odgovor. Tudi skupina pove, kakšen odgovor je pričakovala.
SIMPTOMI DEPRESIJE
Misli Čustva Telo Vedenje
Sem nevreden Žalost Bolečine Jok
Sem slab Potrtost Utrujenost Razdražljivost
Nemoč Mravljinci Umikanje v samoto
Ni prihodnosti Napetost Spremembe Nespečnost ali preveč
Nima smisla Tesnoba
Ni mi pomoči Brezup apetita spanja
Umrl bom jeza, krivda, občutek nemir, pomanjkanje Poležavanje
ničvrednosti, izguba Opuščanje aktivnosti
težave s veselja, motivacije energije Slaba skrb zase
koncentracijo, misli o spremembe v vzorcih
prehranjevanja in spanja
smrti, samomoru
PRIREDBA ZA SPLETNO IZVEDBO
V primeru spletne izvedbe igro vlog izpustimo.
• Pogovor (10 minut)
Po igri prosimo najprej mladostnika, ki sta igrala, naj povesta, kako sta se počutila
v svoji vlogi. Ali sta imela kakšne težave pri izvedbi intervjuja, ali se s čim ne bi strinjala.
Nato gremo od skupine do skupine in prosimo, da povedo, ali so bile kakšne razlike
v njihovih pričakovanjih in tem, kar je dijakinja odgovarjala na vprašanja novinarja«.
O katerih simptomih so oni razmišljali v skupini. Sedaj povežemo, kar so povedali mla
dostniki in kar vemo mi.
Cilj je vodenje k razmišljanju o depresiji in o tem, zakaj je pomembno, da poznajo
simptome. Ponovno se naslonimo na delitev simptomov v štiri kategorije. Povemo,
da ni ključno, da razumejo, kaj sodi k čemu, le da razumejo, da se vsa področja našega
delovanja povezujejo in da se lahko neka misel kaže izraziteje na telesu (kar je zlasti
značilno za mlajše, otroke) itd. Ko govorimo o mislih, poudarimo tudi, da je tovrstne
misli včasih težko ujeti in prepoznati njihovo negativno naravo. Verjamemo jim, ne da bi
126
pozorni na simptome depresije, o katerih poroča dijakinja. Na koncu pa vsaka od skupin
odigra vlogo klicatelja v eter, kjer dijakinji postavijo vprašanje, ki so si ga pripravili. Vsi
v razredu skupaj razmislijo (oz. pomagajo tistemu mladostniku, ki igra dijakinjo), kak-
šen bi lahko bil odgovor. Tudi skupina pove, kakšen odgovor je pričakovala.
SIMPTOMI DEPRESIJE
Misli Čustva Telo Vedenje
Sem nevreden Žalost Bolečine Jok
Sem slab Potrtost Utrujenost Razdražljivost
Nemoč Mravljinci Umikanje v samoto
Ni prihodnosti Napetost Spremembe Nespečnost ali preveč
Nima smisla Tesnoba
Ni mi pomoči Brezup apetita spanja
Umrl bom jeza, krivda, občutek nemir, pomanjkanje Poležavanje
ničvrednosti, izguba Opuščanje aktivnosti
težave s veselja, motivacije energije Slaba skrb zase
koncentracijo, misli o spremembe v vzorcih
prehranjevanja in spanja
smrti, samomoru
PRIREDBA ZA SPLETNO IZVEDBO
V primeru spletne izvedbe igro vlog izpustimo.
• Pogovor (10 minut)
Po igri prosimo najprej mladostnika, ki sta igrala, naj povesta, kako sta se počutila
v svoji vlogi. Ali sta imela kakšne težave pri izvedbi intervjuja, ali se s čim ne bi strinjala.
Nato gremo od skupine do skupine in prosimo, da povedo, ali so bile kakšne razlike
v njihovih pričakovanjih in tem, kar je dijakinja odgovarjala na vprašanja novinarja«.
O katerih simptomih so oni razmišljali v skupini. Sedaj povežemo, kar so povedali mla
dostniki in kar vemo mi.
Cilj je vodenje k razmišljanju o depresiji in o tem, zakaj je pomembno, da poznajo
simptome. Ponovno se naslonimo na delitev simptomov v štiri kategorije. Povemo,
da ni ključno, da razumejo, kaj sodi k čemu, le da razumejo, da se vsa področja našega
delovanja povezujejo in da se lahko neka misel kaže izraziteje na telesu (kar je zlasti
značilno za mlajše, otroke) itd. Ko govorimo o mislih, poudarimo tudi, da je tovrstne
misli včasih težko ujeti in prepoznati njihovo negativno naravo. Verjamemo jim, ne da bi
126
