Page 52 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 52
ektivni pokazatelji:
Med udeležene mladostnike smo pred izvedbo delavnic in nato ponovno dva meseca po
izvedbi delavnic aplicirali baterijo vprašalnikov, s čimer smo dobili vpogled v spremembo
stanja na področju duševnega zdravja in morebitne samomorilne ogroženosti. Ugotovljena
sprememba stanja služi kot eden od objektivnih pokazateljev učinkovitosti projekta. Pri
udeleženih mladostnikih se je pomembno zvišal nivo psihičnega blagostanja, pomembno
znižali pa so se nivoji depresivne in anksiozne simptomatike, samomorilnih ideacij, občutki
odtujenosti ter zaznanega bremena. Kot smo poročali, so natančnejše analize pri statistič-
no značilnem številu udeleženih potrdile spremembo izražene depresivne simptomatike
in/ali samomorilnih ideacij pred delavnicami v neizraženo simptomatiko in/ali ideacijo po
udeležbi na delavnicah, kar dodatno prikazuje učinkovitost projekta. Podobno je tudi pre-
liminarna analiza učinkov delavnic izvedenih v spletni obliki pokazala statistično značilne
pozitivne učinke le teh (Dečman, 2022).
Subjektivni pokazatelji:
Subjektivne odzive uporabnikov smo spremljali s pomočjo posebej oblikovanih ocenjeval-
nih shem, prilagojenih za različne skupine udeležencev:
• Mladostniki so podali subjektivno oceno zadovoljstva z udeležbo v projektu, kar
pomeni, da so ocenili 9 vidikov: dinamičnost in interaktivnost delavnic, razumlji-
vost podanih vsebin, zanimivost delavnic, vsakdanja uporabnost pridobljenih znanj
in veščin, zabavnost delavnic, priložnost za vključevanje v pogovor, možnost izra-
žanja lastnega mnenja, zanimanje za ponovno udeležbo na tovrstnih delavnicah in
pomembnost tovrstnih aktivnosti za učence oziroma dijake. Udeleženci so omenjene
vidike večinoma ocenjevali kot zelo dobre do odlične. Nekoliko nižje je bilo zaznati
le strinjanje s postavko zabavnost delavnic, kar je pričakovano, saj delavnice niso
namenjene zabavi, temveč se dotikajo resnih vsebin in so za mladostnike pogosto po-
sebej globoke. Udeleženci so kot tisto, kar jim je bilo posebej všeč, izpostavljali igre
in možnost podajanja lastnega mnenja. Predlogi za spremembe so predvsem vključe-
vali več odmorov in več iger. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da so udeleženci
delavnice ovrednotili kot uporabne, tako z vidika pridobivanja novih znanj kot z vidika
zagotavljanja sprejemajočega okolja, v katerem so lahko mladostniki odkrito govorili
in izražali svoja mnenja o različnih temah, povezanih z duševnim zdravjem.
• Odzive udeleženih strokovnih delavcev smo pridobili s pomočjo ocenjevalne she-
me, na kateri so ocenili štiri vidike izobraževanja: koristnost in aktualnost vsebin,
razumljivost podanih vsebin, metode dela in uporabnost prejetih gradiv. Udeleženci
so izobraževanje v povprečju ocenili z zelo visoko oceno, pri čemer je bila najbolje
ocenjena razumljivost podanih vsebin, pa tudi koristnost in aktualnost vsebin. Ude-
leženi strokovni delavci so imeli tudi možnost oceniti, ali je izobraževanje uresničilo
njihova pričakovanja, pri čemer so večinoma (95,62 %) odgovarjali pritrdilno. Prav
tako so lahko podali povratno informacijo glede tega, kaj so pogrešali, kaj jim ni bilo
všeč, katere teme bi bilo potrebno nasloviti in druge dodatne komentarje. Na ta način
podanih povratnih informacij ni bilo veliko, so pa udeleženci, ki so podali tovrstno
povratno informacijo, izpostavljali potrebno po dodatni teoriji in dodatnih praktičnih
50
Med udeležene mladostnike smo pred izvedbo delavnic in nato ponovno dva meseca po
izvedbi delavnic aplicirali baterijo vprašalnikov, s čimer smo dobili vpogled v spremembo
stanja na področju duševnega zdravja in morebitne samomorilne ogroženosti. Ugotovljena
sprememba stanja služi kot eden od objektivnih pokazateljev učinkovitosti projekta. Pri
udeleženih mladostnikih se je pomembno zvišal nivo psihičnega blagostanja, pomembno
znižali pa so se nivoji depresivne in anksiozne simptomatike, samomorilnih ideacij, občutki
odtujenosti ter zaznanega bremena. Kot smo poročali, so natančnejše analize pri statistič-
no značilnem številu udeleženih potrdile spremembo izražene depresivne simptomatike
in/ali samomorilnih ideacij pred delavnicami v neizraženo simptomatiko in/ali ideacijo po
udeležbi na delavnicah, kar dodatno prikazuje učinkovitost projekta. Podobno je tudi pre-
liminarna analiza učinkov delavnic izvedenih v spletni obliki pokazala statistično značilne
pozitivne učinke le teh (Dečman, 2022).
Subjektivni pokazatelji:
Subjektivne odzive uporabnikov smo spremljali s pomočjo posebej oblikovanih ocenjeval-
nih shem, prilagojenih za različne skupine udeležencev:
• Mladostniki so podali subjektivno oceno zadovoljstva z udeležbo v projektu, kar
pomeni, da so ocenili 9 vidikov: dinamičnost in interaktivnost delavnic, razumlji-
vost podanih vsebin, zanimivost delavnic, vsakdanja uporabnost pridobljenih znanj
in veščin, zabavnost delavnic, priložnost za vključevanje v pogovor, možnost izra-
žanja lastnega mnenja, zanimanje za ponovno udeležbo na tovrstnih delavnicah in
pomembnost tovrstnih aktivnosti za učence oziroma dijake. Udeleženci so omenjene
vidike večinoma ocenjevali kot zelo dobre do odlične. Nekoliko nižje je bilo zaznati
le strinjanje s postavko zabavnost delavnic, kar je pričakovano, saj delavnice niso
namenjene zabavi, temveč se dotikajo resnih vsebin in so za mladostnike pogosto po-
sebej globoke. Udeleženci so kot tisto, kar jim je bilo posebej všeč, izpostavljali igre
in možnost podajanja lastnega mnenja. Predlogi za spremembe so predvsem vključe-
vali več odmorov in več iger. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da so udeleženci
delavnice ovrednotili kot uporabne, tako z vidika pridobivanja novih znanj kot z vidika
zagotavljanja sprejemajočega okolja, v katerem so lahko mladostniki odkrito govorili
in izražali svoja mnenja o različnih temah, povezanih z duševnim zdravjem.
• Odzive udeleženih strokovnih delavcev smo pridobili s pomočjo ocenjevalne she-
me, na kateri so ocenili štiri vidike izobraževanja: koristnost in aktualnost vsebin,
razumljivost podanih vsebin, metode dela in uporabnost prejetih gradiv. Udeleženci
so izobraževanje v povprečju ocenili z zelo visoko oceno, pri čemer je bila najbolje
ocenjena razumljivost podanih vsebin, pa tudi koristnost in aktualnost vsebin. Ude-
leženi strokovni delavci so imeli tudi možnost oceniti, ali je izobraževanje uresničilo
njihova pričakovanja, pri čemer so večinoma (95,62 %) odgovarjali pritrdilno. Prav
tako so lahko podali povratno informacijo glede tega, kaj so pogrešali, kaj jim ni bilo
všeč, katere teme bi bilo potrebno nasloviti in druge dodatne komentarje. Na ta način
podanih povratnih informacij ni bilo veliko, so pa udeleženci, ki so podali tovrstno
povratno informacijo, izpostavljali potrebno po dodatni teoriji in dodatnih praktičnih
50
