Page 70 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 70
rocesu žalovanja in morebitnih odprtih vprašanj o smrti, ki se pojavijo mladostnikom.
Srečanje vključuje naslavljanje naslednjih področij:
• naslavljanje prvih reakcij, dejstev in misli, ki so se mladostnikom pojavile ob prejeti
novici o smrti,
• naslavljanje čustev in telesnih simptomov, ki jih mladostniki v povezavi s smrtjo do-
življajo,
• informiranje o dejavnikih, povezanih s samomorilnim vedenjem, in ovirah pri iskanju
pomoči,
• informiranje o procesu žalovanja in ritualih žalovanja,
• naslavljanje občutkov in vprašanj v povezavi s pogrebom umrlega,
• naslavljanje obdobja, ki sledi, ter možnih oblik samopomoči v procesu žalovanja,
• oblikovanje varnostne mreže in informiranje o virih pomoči, ki so mladostnikom na
voljo v primeru stiske.
Ker mladostniki o svojih mislih, čustvih in občutkih pogosto težko spregovorijo, tekom
srečanju uporabljamo različne tehnike in dejavnosti, ki jim omogočajo, da vsebine lažje
izrazijo. Na ta način uporabljamo tehnike izražanja svojih čustev in misli preko risanja ali
pisanja, pisanje pisma umrlemu in uporabe metafor v obliki slikovnega materiala, kot po-
moč pri naslavljanju svojih občutkov.
Tovrstno srečanje mladostnikom dajejo možnost, da odprejo teme in spregovorijo o svo-
jem doživljanju znotraj varnega okolja. Ob tem pa izvajalci aktivnosti veliko pozornost na-
menimo tudi ustreznemu zapiranju tem, ki so se tekom srečanja izpostavile. Hkrati mla-
dostnikom tovrstna srečanja omogočajo, da prisluhnejo drug drugemu, se slišijo in tako
bolje razumejo, kako situacijo doživljajo njihovi prijatelji in vrstniki. Slednje jim pogosto
daje občutek, da v doživljanju niso sami, skupino pa tak način medsebojno še bolj poveže
in ustvari socialno mrežo, v kateri so lahko drug drugemu v oporo ter v medsebojno pomoč.
Delo z učitelji in drugim šolskim osebjem
Podobno kot za mladostnike, tudi za učitelje velja, da ob smrti mladostnika zaradi samo-
mora potrebujejo čimprejšnje točne, natančne in preverjene informacije (Mauk in Rodgers,
1994). Kadar se dogodek zgodi v času počitnic ali izven časa, ko je šolsko osebje dosegljivo
v prostorih šole, jim je informacije potrebno posredovati v drugi obliki (npr. preko telefon-
skega klica, elektronskega sporočila) preden se vrnejo v šolo. Ni redkost, da učitelji in dru-
go šolsko osebje nimajo izkušenj s tem, kako postopati ob prejemu tovrstne novice, imajo
pa lahko tudi različna bolj ali manj ustrezna prepričanja o tem, na kakšen način je smiselno
to tematiko naslavljati v razredu. Informiranje in modeliranje ustreznih odzivov šolskemu
osebju ter usmerjanje učiteljev pri naslavljanju teh informacij v razredu je tako ključnega
pomena in lahko predstavlja pomembno razliko pri načinih postopanja v tovrstnih situaci-
jah (Salloum, 2013).
68
Srečanje vključuje naslavljanje naslednjih področij:
• naslavljanje prvih reakcij, dejstev in misli, ki so se mladostnikom pojavile ob prejeti
novici o smrti,
• naslavljanje čustev in telesnih simptomov, ki jih mladostniki v povezavi s smrtjo do-
življajo,
• informiranje o dejavnikih, povezanih s samomorilnim vedenjem, in ovirah pri iskanju
pomoči,
• informiranje o procesu žalovanja in ritualih žalovanja,
• naslavljanje občutkov in vprašanj v povezavi s pogrebom umrlega,
• naslavljanje obdobja, ki sledi, ter možnih oblik samopomoči v procesu žalovanja,
• oblikovanje varnostne mreže in informiranje o virih pomoči, ki so mladostnikom na
voljo v primeru stiske.
Ker mladostniki o svojih mislih, čustvih in občutkih pogosto težko spregovorijo, tekom
srečanju uporabljamo različne tehnike in dejavnosti, ki jim omogočajo, da vsebine lažje
izrazijo. Na ta način uporabljamo tehnike izražanja svojih čustev in misli preko risanja ali
pisanja, pisanje pisma umrlemu in uporabe metafor v obliki slikovnega materiala, kot po-
moč pri naslavljanju svojih občutkov.
Tovrstno srečanje mladostnikom dajejo možnost, da odprejo teme in spregovorijo o svo-
jem doživljanju znotraj varnega okolja. Ob tem pa izvajalci aktivnosti veliko pozornost na-
menimo tudi ustreznemu zapiranju tem, ki so se tekom srečanja izpostavile. Hkrati mla-
dostnikom tovrstna srečanja omogočajo, da prisluhnejo drug drugemu, se slišijo in tako
bolje razumejo, kako situacijo doživljajo njihovi prijatelji in vrstniki. Slednje jim pogosto
daje občutek, da v doživljanju niso sami, skupino pa tak način medsebojno še bolj poveže
in ustvari socialno mrežo, v kateri so lahko drug drugemu v oporo ter v medsebojno pomoč.
Delo z učitelji in drugim šolskim osebjem
Podobno kot za mladostnike, tudi za učitelje velja, da ob smrti mladostnika zaradi samo-
mora potrebujejo čimprejšnje točne, natančne in preverjene informacije (Mauk in Rodgers,
1994). Kadar se dogodek zgodi v času počitnic ali izven časa, ko je šolsko osebje dosegljivo
v prostorih šole, jim je informacije potrebno posredovati v drugi obliki (npr. preko telefon-
skega klica, elektronskega sporočila) preden se vrnejo v šolo. Ni redkost, da učitelji in dru-
go šolsko osebje nimajo izkušenj s tem, kako postopati ob prejemu tovrstne novice, imajo
pa lahko tudi različna bolj ali manj ustrezna prepričanja o tem, na kakšen način je smiselno
to tematiko naslavljati v razredu. Informiranje in modeliranje ustreznih odzivov šolskemu
osebju ter usmerjanje učiteljev pri naslavljanju teh informacij v razredu je tako ključnega
pomena in lahko predstavlja pomembno razliko pri načinih postopanja v tovrstnih situaci-
jah (Salloum, 2013).
68
