Page 71 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 71
kviru projekta A (se) štekaš?!? učitelji, šolski svetovalni delavci in drugo šolsko osebje
prejmejo usmeritev glede postopanja v primerih smrti mladostnika. Prav tako pa se za šol-
sko osebje izvaja tudi izobraževanje, ki naslovi naslednje vsebine:
• žalovanje po samomoru (kdo so žalujoči, katera čustva so prisotna, reintegracija po
samomoru, spremembe v času),
• informacije o korakih, kako postopati do mladostnikov, staršev in sodelavcev v ob-
dobju po samomoru ter tekom prihajajočih tednov in mesecev,
• informiranje o samomoru, dejavnikih tveganja in varovalnih dejavnikih,
• izobraževanje o prepoznavi stiske, ukrepanju in virih pomoči,
• informiranje in pogovor o skrbi zase ter različnih oblikah naslavljanja in predelave
lastnih čustev in občutkov.
Delo s starši
Tudi starši mladostnikov so del žalujoče skupnosti. Zato je pomembno, da šola posreduje
jasne informacije v zvezi s smrtjo tudi staršem, obenem pa jih obvesti, katere informacjie so
s strani šole prejeli njihovi otroci ter katere aktivnosti se v okviru šole zanje izvajajo. Infor-
macije, ki so lahko staršem posredovane v pisni obliki, naj vključujejo dejstva o smrti, ki so
bila posredovana njihovim otrokom, vedenja in odzive otrok, ki jih starši v obdobju po smrti
vrstnika lahko pričakujejo kot tudi informacije o tem, na kakšen način lahko svoje otroke
v procesu žalovanja podprejo in jim pomagajo (Salloum, 2013). Pomembno je tudi, da je
šola staršem na voljo za morebitna vprašanja.
V okviru projekta A (se) štekaš?!? pa se glede na želje šole izvajajo tudi predavanja za
starše, ki zgoraj navedene teme naslovijo v živo, dodatno pa starše opolnomočijo tudi za
prepoznavanje stisk mladostnikov ter ustrezno ukrepanje. Predavanje je namenjeno tudi
naslavljanju morebitnih vprašanj staršev, s čimer se lahko razjasni različne dvome in po-
misleke, obenem pa prepreči širjenje neustreznih in nepreverjenih informacij ter govoric
znotraj širše skupnosti.
Izkušnje z izvajanjem aktivnosti v živo
in v spletni obliki
Postvencijske aktivnosti v okviru projekta A (se) štekaš?!? se lahko izvajajo tako v živo kot
prek spleta, pri čemer je ključno, da se pričnejo izvajati v čimkrajšem možnem času po
samomoru mladostnika. Izkušnje kažejo, da je izvajanje aktivnosti v spletni obliki s tega
vidika lahko časovno bolj optimalno, saj omogoča hiter odziv in strokovno podporo šoli
69
prejmejo usmeritev glede postopanja v primerih smrti mladostnika. Prav tako pa se za šol-
sko osebje izvaja tudi izobraževanje, ki naslovi naslednje vsebine:
• žalovanje po samomoru (kdo so žalujoči, katera čustva so prisotna, reintegracija po
samomoru, spremembe v času),
• informacije o korakih, kako postopati do mladostnikov, staršev in sodelavcev v ob-
dobju po samomoru ter tekom prihajajočih tednov in mesecev,
• informiranje o samomoru, dejavnikih tveganja in varovalnih dejavnikih,
• izobraževanje o prepoznavi stiske, ukrepanju in virih pomoči,
• informiranje in pogovor o skrbi zase ter različnih oblikah naslavljanja in predelave
lastnih čustev in občutkov.
Delo s starši
Tudi starši mladostnikov so del žalujoče skupnosti. Zato je pomembno, da šola posreduje
jasne informacije v zvezi s smrtjo tudi staršem, obenem pa jih obvesti, katere informacjie so
s strani šole prejeli njihovi otroci ter katere aktivnosti se v okviru šole zanje izvajajo. Infor-
macije, ki so lahko staršem posredovane v pisni obliki, naj vključujejo dejstva o smrti, ki so
bila posredovana njihovim otrokom, vedenja in odzive otrok, ki jih starši v obdobju po smrti
vrstnika lahko pričakujejo kot tudi informacije o tem, na kakšen način lahko svoje otroke
v procesu žalovanja podprejo in jim pomagajo (Salloum, 2013). Pomembno je tudi, da je
šola staršem na voljo za morebitna vprašanja.
V okviru projekta A (se) štekaš?!? pa se glede na želje šole izvajajo tudi predavanja za
starše, ki zgoraj navedene teme naslovijo v živo, dodatno pa starše opolnomočijo tudi za
prepoznavanje stisk mladostnikov ter ustrezno ukrepanje. Predavanje je namenjeno tudi
naslavljanju morebitnih vprašanj staršev, s čimer se lahko razjasni različne dvome in po-
misleke, obenem pa prepreči širjenje neustreznih in nepreverjenih informacij ter govoric
znotraj širše skupnosti.
Izkušnje z izvajanjem aktivnosti v živo
in v spletni obliki
Postvencijske aktivnosti v okviru projekta A (se) štekaš?!? se lahko izvajajo tako v živo kot
prek spleta, pri čemer je ključno, da se pričnejo izvajati v čimkrajšem možnem času po
samomoru mladostnika. Izkušnje kažejo, da je izvajanje aktivnosti v spletni obliki s tega
vidika lahko časovno bolj optimalno, saj omogoča hiter odziv in strokovno podporo šoli
69
