Page 65 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

jo višje zaupanje v svoje spretnosti, kar kaže na velik pomen ustreznega izobraževanja
strokovnjakov. Na podlagi rezultatov smo oblikovali tudi model dinamičnega ravnovesja
v izkušnjah in pogledih terapevtov glede dela s samomorilnimi osebami, ki je lahko v po-
moč strokovnjakom pri tovrstnem delu (Podlogar, 2020).

ZAKLJUČEK
Samomor se najpogosteje pojavi v kontekstu aktivno izražene duševne motn­ je,
za katero bi mladostniki večinoma lahko prejeli učinkovito terapevtsko pomoč
(Fleming idr., 2007). Zato je pomembno, da stiske in težave v duševnem zdravju
čim bolj zgodaj prepoznavamo, nato pa čim bolj učinkovito pristopamo k ocenje­
vanju in obravnavi mladostnikov, ki potrebujejo strokovno pomoč. Potrebujemo
torej učinkovite presejalne in ocenjevalne pristope, ki temeljijo na razumevanju
dejavnikov tveganja ter samomorilnega procesa, ki se odvija v posamezniku. Prav
tako je smiselno čim bolje razumeti izkušnje in doživljanje strokovnjakov za dušev­
no zdravje, ki delajo s samomorilno ogroženimi mladostniki, saj tudi te informacije
nudijo pomembna izhodišča za izboljšave. V okviru projektov A (se) štekaš?!? in A
(te) štekam?!? delujemo v smeri poglabljanja znanj na teh področjih. V skladu s
pridobljenimi rezultati in ugotovitvami projektov načrtujemo oblikovanje strokovnih
smernic in sistemskih priporočil za preprečevanje samomorilnega vedenja med
mladimi. Dolgoročno lahko torej rezultati pripomorejo k izvajanju učinkovitih in­
tervencij za izboljšanje duševnega zdravja ter zmanjšanje samom­ orilnega vedenja
med mladimi.

63