Page 72 - Zadravec Šedivy, N., in V. Poštuvan, ur. 2022. Samomorilno vedenje mladostnikov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 72
od samega začetka in prvega dne po smrti. To lahko pomembno prispeva k ustreznemu
vodenju situacije in postopanju v nadaljnjih korakih.

Izkušnja izvajalk: »Učitelji so tekom izobraževanja zelo hitro izpostavili določene kritike
vezane na ukrepanje in odzive s strani vodstva šole. Ravnatelj je pojasnil svoje odločitve
in stal za stališčem, da je kot odgovorna oseba deloval v smeri, da ne bi prišlo do po-
snemanja. Izvajalki sva pogovor zato usmerjali v smeri iskanja predlogov za nadaljnje
delovanje, torej preusmerjanja obtožb v konstruktivno iskanje idej, kar menim, da je bila
smiselna strategija. Pri tem je imela vlogo tudi šolska svetovalna delavka, ki se je kon-
struktivno vključevala v razpravo (npr. pojasnila učiteljem določene podrobnosti glede
delovanja šole v konkretni situaciji).«

Vendar pa se predvsem z vidika naslavljanja vsebin, bolj občutljive narave, ki se nanaša-
jo na lastna doživljanja in občutke vključenih, izvajanje aktivnosti v živo, kaže kot okolje,
ki vključenim daje občutek večje varnosti in zasebnosti. To še posebno velja pri delu z mla-
dostniki, kjer je izvajanje aktivnosti v spletni obliki za celoten razred težje izvedljivo s teh-
ničnega vidika, z vidika zagotavljanja zasebnosti, zaradi prostorskih omejitev udeležencev
in z vidika vzpostavljanja skupinske dinamike.

Izkušnja izvajalke: »Zelo dobro se obnese oblika, da se učencev iz istega razreda ne deli
v več skupin, temveč, da razred ostane skupaj, tako da vsi slišijo drug drugega in se
srečanje izpelje kot nek skupen dogodek.«

Prav tako pa tudi vzpostavljanje pristnega stika in osebnega kontakta v postvencijskih
aktivnostih preko spleta predstavlja dodaten izziv. Izzivi spletnega okoja za izvajalce so
lahko povezani tudi s povratnimi informacjami, ki jih prejmejo s strani sodelujočih. Odzi-
vi sodelujočih in vzdušje, ki vlada v skupini, so namreč izvajalcem lahko v veliko pomoč
pri nadaljnjem vodenju in prilagajanju aktivnosti.

Izkušnja izvajalke: »Ključno v razredu se mi je zdelo nasloviti njihove odzive (misli/
čustva/telesne občutke), saj sem dobila občutek, da je ta del deloval nekako povezoval-
no za cel razred, da so tudi od drugih sošolcev imeli priložnost slišati s čim se soočajo
drugi. Imela sem občutek, da je to delovalo do neke mere povezovalno za razred. Zdelo
se mi je tudi ključno, da smo skušali odgovorit na njihova vprašanja, ki so jih imeli, saj
je bila na tem mestu izražena tudi največja potreba z njihove strani.«

70
   67   68   69   70   71   72   73   74   75   76   77