Page 36 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 36
is Baša in Maja Hmelak
Raziskovalna metoda
Pri raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Uporabili smo
deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega razisko-
vanja.
Vzorec
V raziskavo smo vključili vzgojitelje predšolskih otrok in pomočnike vzgojite-
lja predšolskih otrok (v nadaljevanju vzgojitelji) iz različnih slovenskih javnih
vrtcev. Vzorec smo vzeli iz konkretne populacije. Podatke smo zbirali z ano-
nimnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval šest vprašanj zaprtega in eno
vprašanje odprtega tipa. Vprašalnik so izpolnjevali v spletnem okolju.
Anketni vprašalnik sta skupaj izpolnila 302 vzgojitelja, od tega 117 (38,7 )
zaposlenih v prvi starostni skupini, 160 (53,0 ) v drugi starostni skupini, 25
(8,3 ) pa je bilo takšnih, ki delujejo v kombiniranih skupinah. Demografska
sestava vzorca kaže, da je glede na delovne izkušnje s pedagoškim delom
največ tistih, ki imajo od 11 do 20 let delovnih izkušenj (36,4 ), tem sledijo
osebe z do desetimi let izkušenj (29,8 ). Približno petina (19,9 ) anketiran-
cev ima 31 ali več let delovnih izkušenj, najmanj (13,9 ) pa je takšnih, ki imajo
od 21 do 30 let pedagoških delovnih izkušenj.
Zbiranje in obdelava podatkov
Na osnovi teoretičnih izhodišč smo s pomočjo programa 1ka.si oblikovali
vprašanja anketnega vprašalnika. Sprva smo izvedli sondažno anketiranje, ki
je potrdilo ustreznost vprašalnika. Nato smo povezavo do anketnega vprašal-
nika poslali naključno izbranim 110 vrtcem s prošnjo, da vprašalnik posredu-
jejo vzgojiteljem in pomočnikom. Povezavo smo poslali 16. 12. 2020, anketa
pa je prenehala biti aktivna 29. 12. 2020.
Dobljene podatke smo analizirali z deskriptivno statistiko s programom
SPSS (Statistical Package for the Social Sciences). Iz dobljenih rezultatov smo
izračunali absolutne in odstotne frekvence ter dobljene rezultate prikazali v
preglednicah. Pri analizi razlik smo si dodatno pomagali s Pearsonovim pre-
izkusom hi-kvadrat.
Rezultati in interpretacija
V nadaljevanju predstavljamo rezultate raziskave, ki se navezujejo na izva-
janje dejavnosti v prvem in drugem valu epidemije. V prvem delu predsta-
vljamo pogostost izvajanja dejavnosti med epidemijo, temu sledijo rezultati,
ki prikazujejo vpliv priporočil NIJZ na vzgojne skupine ter na izvajanje de-
javnosti na prostem. Ob koncu pa predstavljamo težave, ki so jih vzgojitelji
36
Raziskovalna metoda
Pri raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Uporabili smo
deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega razisko-
vanja.
Vzorec
V raziskavo smo vključili vzgojitelje predšolskih otrok in pomočnike vzgojite-
lja predšolskih otrok (v nadaljevanju vzgojitelji) iz različnih slovenskih javnih
vrtcev. Vzorec smo vzeli iz konkretne populacije. Podatke smo zbirali z ano-
nimnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval šest vprašanj zaprtega in eno
vprašanje odprtega tipa. Vprašalnik so izpolnjevali v spletnem okolju.
Anketni vprašalnik sta skupaj izpolnila 302 vzgojitelja, od tega 117 (38,7 )
zaposlenih v prvi starostni skupini, 160 (53,0 ) v drugi starostni skupini, 25
(8,3 ) pa je bilo takšnih, ki delujejo v kombiniranih skupinah. Demografska
sestava vzorca kaže, da je glede na delovne izkušnje s pedagoškim delom
največ tistih, ki imajo od 11 do 20 let delovnih izkušenj (36,4 ), tem sledijo
osebe z do desetimi let izkušenj (29,8 ). Približno petina (19,9 ) anketiran-
cev ima 31 ali več let delovnih izkušenj, najmanj (13,9 ) pa je takšnih, ki imajo
od 21 do 30 let pedagoških delovnih izkušenj.
Zbiranje in obdelava podatkov
Na osnovi teoretičnih izhodišč smo s pomočjo programa 1ka.si oblikovali
vprašanja anketnega vprašalnika. Sprva smo izvedli sondažno anketiranje, ki
je potrdilo ustreznost vprašalnika. Nato smo povezavo do anketnega vprašal-
nika poslali naključno izbranim 110 vrtcem s prošnjo, da vprašalnik posredu-
jejo vzgojiteljem in pomočnikom. Povezavo smo poslali 16. 12. 2020, anketa
pa je prenehala biti aktivna 29. 12. 2020.
Dobljene podatke smo analizirali z deskriptivno statistiko s programom
SPSS (Statistical Package for the Social Sciences). Iz dobljenih rezultatov smo
izračunali absolutne in odstotne frekvence ter dobljene rezultate prikazali v
preglednicah. Pri analizi razlik smo si dodatno pomagali s Pearsonovim pre-
izkusom hi-kvadrat.
Rezultati in interpretacija
V nadaljevanju predstavljamo rezultate raziskave, ki se navezujejo na izva-
janje dejavnosti v prvem in drugem valu epidemije. V prvem delu predsta-
vljamo pogostost izvajanja dejavnosti med epidemijo, temu sledijo rezultati,
ki prikazujejo vpliv priporočil NIJZ na vzgojne skupine ter na izvajanje de-
javnosti na prostem. Ob koncu pa predstavljamo težave, ki so jih vzgojitelji
36
