Page 34 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 34
is Baša in Maja Hmelak
gre za območje, kjer se lahko virus hitro širi, je Nacionalni inštitut za javno
zdravje (NIJZ) izdal »Higienska priporočila za vrtce v času epidemije covida-
19« (2020). Osnovni namen dokumenta je zagotoviti ustrezno izvajanje ukre-
pov in posledično preprečiti širjenje bolezni (»Kako v vrtec v času epidemije
Covid-19?« 2020). V njem je v prvi vrsti poudarjeno, da v vrtce lahko priha-
jajo le zdravi otroci in zaposleni. Poleg tega so podani posebna navodila
in preventivni ukrepi za vsako področje delovanja vrtcev, s pomočjo kate-
rih se lahko preprečuje širjenje bolezni (Nacionalni inštitut za javno zdravje
2020).
Sprejeti ukrepi so vidno spremenili dosedanjo delovanje vrtcev ter po-
membno vplivali na potek dnevne rutine in dejavnosti. Mednje prištevamo
tudi dnevne dejavnosti, ki zajemajo tiste elemente kurikula, kjer se uresni-
čujejo ali ne uresničujejo načrtovane zamisli vzgojitelja (Doler in Kovač 2014,
10). Da bi lažje razumeli vpliv epidemije na izvajanje dejavnosti, bomo naj-
prej predstavili osnovne značilnosti samih kurikularnih dejavnosti. Kot lahko
razberemo že iz imena »kurikularne dejavnosti«, si vzgojitelji pri svojem na-
črtovanju pogosto pomagajo s Kurikulumom za vrtce. Gre za dokument, ki
povzema strokovno literaturo in priročnike za vzgojitelje ter posledično omo-
goča strokovno načrtovanje in kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu. Posa-
mezne dejavnosti, ki jih obravnava Kurikulum za vrtce, razvrščamo na pod-
ročja: gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matematika. Posamezna
področja zajemajo cilje in iz njih izpeljane dejavnosti, ki so vzgojiteljem v po-
moč pri njihovem delu. Ti omenjene vsebine povezujejo, nadgrajujejo, do-
polnjujejo in tako oblikujejo dejavnosti za njihovo izvajanje v oddelku (Mini-
strstvo za šolstvo in šport 2011b).
Ob tem moramo upoštevati še določene vidike, ki so povezani z izvaja-
njem dejavnosti v vrtcu in se nanašajo na delo vzgojitelja, ki mora: upoštevati
ključne elemente dobre prakse; biti aktiven v stalnem procesu preverjanja
svojega dela na vseh področjih delovanja vrtca; znotraj oddelkov ustrezno
sodelovati in fleksibilno izvajati načrtovano delo ter delovati strokovno in
korektno (Doler in Kovač 2014, 8). Prav tako mora upoštevati starost in ra-
zvojno stopnjo otroka, globalne strateške cilje, stopnjo demokracije družbe
ter avtonomije vzgojne institucije (Kroflič 2001, 12). Ker pa omenjenih stvari
zaradi pojavitve epidemije ni bilo mogoče v celoti upoštevati, so bili vzgoji-
telji omenjene dejavnosti primorani prilagoditi ob upoštevanju dokumenta
»Higienska priporočila za vrtce«. Ta v osnovi sicer ne poda točnih usmeri-
tev za izvajanje dejavnosti, a se znotraj posameznih poglavij dotika tudi tega
področja.
Ena izmed poglavitnih usmeritev za preprečevanje širjenja bolezni, ki ima
34
gre za območje, kjer se lahko virus hitro širi, je Nacionalni inštitut za javno
zdravje (NIJZ) izdal »Higienska priporočila za vrtce v času epidemije covida-
19« (2020). Osnovni namen dokumenta je zagotoviti ustrezno izvajanje ukre-
pov in posledično preprečiti širjenje bolezni (»Kako v vrtec v času epidemije
Covid-19?« 2020). V njem je v prvi vrsti poudarjeno, da v vrtce lahko priha-
jajo le zdravi otroci in zaposleni. Poleg tega so podani posebna navodila
in preventivni ukrepi za vsako področje delovanja vrtcev, s pomočjo kate-
rih se lahko preprečuje širjenje bolezni (Nacionalni inštitut za javno zdravje
2020).
Sprejeti ukrepi so vidno spremenili dosedanjo delovanje vrtcev ter po-
membno vplivali na potek dnevne rutine in dejavnosti. Mednje prištevamo
tudi dnevne dejavnosti, ki zajemajo tiste elemente kurikula, kjer se uresni-
čujejo ali ne uresničujejo načrtovane zamisli vzgojitelja (Doler in Kovač 2014,
10). Da bi lažje razumeli vpliv epidemije na izvajanje dejavnosti, bomo naj-
prej predstavili osnovne značilnosti samih kurikularnih dejavnosti. Kot lahko
razberemo že iz imena »kurikularne dejavnosti«, si vzgojitelji pri svojem na-
črtovanju pogosto pomagajo s Kurikulumom za vrtce. Gre za dokument, ki
povzema strokovno literaturo in priročnike za vzgojitelje ter posledično omo-
goča strokovno načrtovanje in kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu. Posa-
mezne dejavnosti, ki jih obravnava Kurikulum za vrtce, razvrščamo na pod-
ročja: gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matematika. Posamezna
področja zajemajo cilje in iz njih izpeljane dejavnosti, ki so vzgojiteljem v po-
moč pri njihovem delu. Ti omenjene vsebine povezujejo, nadgrajujejo, do-
polnjujejo in tako oblikujejo dejavnosti za njihovo izvajanje v oddelku (Mini-
strstvo za šolstvo in šport 2011b).
Ob tem moramo upoštevati še določene vidike, ki so povezani z izvaja-
njem dejavnosti v vrtcu in se nanašajo na delo vzgojitelja, ki mora: upoštevati
ključne elemente dobre prakse; biti aktiven v stalnem procesu preverjanja
svojega dela na vseh področjih delovanja vrtca; znotraj oddelkov ustrezno
sodelovati in fleksibilno izvajati načrtovano delo ter delovati strokovno in
korektno (Doler in Kovač 2014, 8). Prav tako mora upoštevati starost in ra-
zvojno stopnjo otroka, globalne strateške cilje, stopnjo demokracije družbe
ter avtonomije vzgojne institucije (Kroflič 2001, 12). Ker pa omenjenih stvari
zaradi pojavitve epidemije ni bilo mogoče v celoti upoštevati, so bili vzgoji-
telji omenjene dejavnosti primorani prilagoditi ob upoštevanju dokumenta
»Higienska priporočila za vrtce«. Ta v osnovi sicer ne poda točnih usmeri-
tev za izvajanje dejavnosti, a se znotraj posameznih poglavij dotika tudi tega
področja.
Ena izmed poglavitnih usmeritev za preprečevanje širjenja bolezni, ki ima
34
