Page 43 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 43
Vpliv prvega in drugega vala epidemije covida-19 na izvajanje kurikularnih dejavnosti v vrtcu
bil tako razumljiv, pa tudi mimika obraza ni prišla tako do izraza, kar je pov-
zročalo težave predvsem v prvem starostnem obdobju.
Sklep
Na osnovi rezultatov raziskave, v kateri sta sodelovala 302 vzgojitelja iz raz-
ličnih slovenskih vrtcev, smo prišli do ugotovitve, da je večina vzgojiteljev v
obravnavanem času (tj. prvi in drugi val epidemije) še vedno približno enako
pogosto izvajala dejavnosti kot pred epidemijo. Tako lahko zaključimo, da
prva dva vala epidemije v večji meri nista vplivala na pogostost izvajanja de-
javnosti.
Vpliv epidemije pa so vzgojitelji začutili pri drugih stvareh, ki so povezane
tako s priporočili in z ukrepi kot tudi s samim izvajanjem dejavnosti. Eden
izmed ukrepov NIJZ je bil zmanjševanje števila stikov med osebami in po-
sledično oblikovanje manjših vzgojnih skupin (Nacionalni inštitut za javno
zdravje 2021). Ugotovili smo, da je bilo dejavnosti v manjših skupinah po
mnenju večine anketiranih lažje izvesti, pri čemer so ti dodatno izpostavili,
da se je pri tem pojavila težava, da se otroci v na novo oblikovanih skupinah
niso poznali najbolje.
V priporočilih NIJZ je prav tako izpostavljeno, da je v času epidemije treba
čim več časa preživeti na prostem in tam izvajati različne dejavnosti in ak-
tivnosti (Nacionalni inštitut za javno zdravje 2020). V povezavi s tem smo
ugotovili, da je približno polovica anketirancev dejavnosti na prostem izva-
jala enako pogosto kot pred epidemijo. Prav tako smo ugotovili, da je veliko
vzgojiteljev v času epidemije več dejavnosti izvajalo na prostem, a so ob tem
poudarili, da je bilo treba pri izvajanju tovrstnih dejavnosti dodatno skrb po-
svetiti zdravju in varnosti otrok.
V zvezi z izvajanjem dejavnosti v času prvega in drugega vala epidemije
nas je zanimalo, ali so vzgojitelji pri tem zaznali kakšne težave. Večina jih je
odgovorila, da jih niso. Tisti vzgojitelji, ki pa so težave zaznali, pa so te opazili
na področju družbe oziroma na vseh področjih.
Vzgojitelje smo dodatno prosili za komentarje in mnenja v povezavi z izva-
janjem dejavnosti v času epidemije. Pri tem jih je največ izpostavilo manjše
skupine in pri tem dodalo, da je bilo delo v njih sproščenejše, manj konfliktno,
z več interakcijami med otroki, a so se ob tem pojavljale tudi določene težave,
najpogostejša je bila medsebojno nepoznavanje otrok. V povezavi s tem so
vzgojitelji dodatno izpostavili težave rotacije otrok med skupinami in posle-
dično odtujitev otrok od oddelčnega vzgojitelja ter vsakodnevne rutine, vse
to pa je lahko vodilo do potrebe po spreminjanju letnega delovnega načrta
in posledičnega prilagajanja dejavnosti.
43
bil tako razumljiv, pa tudi mimika obraza ni prišla tako do izraza, kar je pov-
zročalo težave predvsem v prvem starostnem obdobju.
Sklep
Na osnovi rezultatov raziskave, v kateri sta sodelovala 302 vzgojitelja iz raz-
ličnih slovenskih vrtcev, smo prišli do ugotovitve, da je večina vzgojiteljev v
obravnavanem času (tj. prvi in drugi val epidemije) še vedno približno enako
pogosto izvajala dejavnosti kot pred epidemijo. Tako lahko zaključimo, da
prva dva vala epidemije v večji meri nista vplivala na pogostost izvajanja de-
javnosti.
Vpliv epidemije pa so vzgojitelji začutili pri drugih stvareh, ki so povezane
tako s priporočili in z ukrepi kot tudi s samim izvajanjem dejavnosti. Eden
izmed ukrepov NIJZ je bil zmanjševanje števila stikov med osebami in po-
sledično oblikovanje manjših vzgojnih skupin (Nacionalni inštitut za javno
zdravje 2021). Ugotovili smo, da je bilo dejavnosti v manjših skupinah po
mnenju večine anketiranih lažje izvesti, pri čemer so ti dodatno izpostavili,
da se je pri tem pojavila težava, da se otroci v na novo oblikovanih skupinah
niso poznali najbolje.
V priporočilih NIJZ je prav tako izpostavljeno, da je v času epidemije treba
čim več časa preživeti na prostem in tam izvajati različne dejavnosti in ak-
tivnosti (Nacionalni inštitut za javno zdravje 2020). V povezavi s tem smo
ugotovili, da je približno polovica anketirancev dejavnosti na prostem izva-
jala enako pogosto kot pred epidemijo. Prav tako smo ugotovili, da je veliko
vzgojiteljev v času epidemije več dejavnosti izvajalo na prostem, a so ob tem
poudarili, da je bilo treba pri izvajanju tovrstnih dejavnosti dodatno skrb po-
svetiti zdravju in varnosti otrok.
V zvezi z izvajanjem dejavnosti v času prvega in drugega vala epidemije
nas je zanimalo, ali so vzgojitelji pri tem zaznali kakšne težave. Večina jih je
odgovorila, da jih niso. Tisti vzgojitelji, ki pa so težave zaznali, pa so te opazili
na področju družbe oziroma na vseh področjih.
Vzgojitelje smo dodatno prosili za komentarje in mnenja v povezavi z izva-
janjem dejavnosti v času epidemije. Pri tem jih je največ izpostavilo manjše
skupine in pri tem dodalo, da je bilo delo v njih sproščenejše, manj konfliktno,
z več interakcijami med otroki, a so se ob tem pojavljale tudi določene težave,
najpogostejša je bila medsebojno nepoznavanje otrok. V povezavi s tem so
vzgojitelji dodatno izpostavili težave rotacije otrok med skupinami in posle-
dično odtujitev otrok od oddelčnega vzgojitelja ter vsakodnevne rutine, vse
to pa je lahko vodilo do potrebe po spreminjanju letnega delovnega načrta
in posledičnega prilagajanja dejavnosti.
43
