Page 12 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 12
i Kroflič, Sonja Rutar in Bogdana Borota
pa z narativnimi dejavnostmi krepijo sposobnosti aktivnega poslušanja, pri-
pravljenost, da spremenijo vnaprejšnja stališča, spoznanja ali predsodke o
učenju, poučevanju in o podobi ter zmožnostih otrok in mladostnikov, hkrati
pa narativne metode omogočajo dvig kakovosti načrtovanja, dokumentacije
in evalvacije vzgojnih dejavnosti. Vzgojitelji in učitelji so bili k nastajanju do-
kumentacijskih zgodb nagovorjeni preko petstopenjskega načina načrtova-
nja, ki zahteva sprotno dokumentiranje procesa in refleksijo prehojenih ko-
rakov, kar je prispevalo k boljšemu priklicu, refleksiji in rekonstrukciji peda-
goških procesov.
Poglavje »Umetnik v pedagoškem procesu« Uršule Podobnik in Bogdane
Borota predstavlja izkušnje umetnikov s sodelovanjem v projektu SKUM.
Umetniki so izpostavili pomen vzpostavljanja spodbudnega učnega okolja
za razvoj ustvarjalnih potencialov otrok in mladostnikov ter učenja nasploh,
spoštljivega odnosa do vzgojiteljev/učiteljev, sodelovanje z otroki in mlado-
stniki pa so opisali kot pomembno in dopolnjujoče. V pedagoški proces so
vstopali kot umetniki s prepoznavnim umetniškim opusom. Pri načrtovanju
so izhajali iz lastne umetniške prakse in poznavanja prvin ter tehnik umetni-
škega snovanja. Omogočali so svobodo izražanja in iskanja lastnih poti do
cilja. V primerjavi z učitelji pa imajo umetniki boljše sposobnosti prepozna-
vanja ustvarjalnih potencialov v otroku/mladostnikov. Rdeča nit aktivnosti, v
katerih so sodelovali umetniki, so umetniške izkušnje otrok/mladostnikov,
ki preraščajo zgolj učne potrebe. Kot pravita sodelujoča umetnika, nam
umetniška izkušnja pomaga povezati se s svojim globljim bitjem in z živ-
ljenjsko silo, ki nas intuitivno vodi skozi življenjske situacije. V tem procesu
umetniška izkušnja deluje vzgojno, saj vzpodbuja socialni moment in otro-
kova/mladostnikova čustva v odnosu do vsebin, načina dela, (samo)udejanja
in okolice, hkrati tudi spodbuja estetske vrednote in v skupinskem ustvarjal-
nem delu možnosti razvoja empatije ter medsebojne pomoči in podpore.
Kot enega od argumentov za vzpostavitev trajnega sodelovanja umetnikov
z vrtci in s šolami avtorici omenjata njihov spoštljiv odnos do vseh vključe-
nih v pedagoški proces. Na osnovi rezultatov raziskave in projekta SKUM pa
izpostavita tudi pomemben prispevek umetnikov k razvijanju spodbudnega
učnega okolja in inovativnih pristopov k vzgoji nasploh.
Sledi poglavje »Umetnik in umetniška izkušnja: spoznavanje zakonitosti
slike skozi ustvarjanje, soustvarjanje, poustvarjanje in posredovanje« Katje
Bednarik Sudec, v katerem avtorica predstavi koncept poučevanja z uporabo
umetniških praks, ki ga zagovarja Herbert Read, ki pravi, da mora biti umet-
nost podlaga za vzgojo. Pri tem ne meri na umetnostno oziroma likovno
vzgojo v ožjem smislu, temveč si prizadeva za »integralni« koncept vzgoje,
12
pa z narativnimi dejavnostmi krepijo sposobnosti aktivnega poslušanja, pri-
pravljenost, da spremenijo vnaprejšnja stališča, spoznanja ali predsodke o
učenju, poučevanju in o podobi ter zmožnostih otrok in mladostnikov, hkrati
pa narativne metode omogočajo dvig kakovosti načrtovanja, dokumentacije
in evalvacije vzgojnih dejavnosti. Vzgojitelji in učitelji so bili k nastajanju do-
kumentacijskih zgodb nagovorjeni preko petstopenjskega načina načrtova-
nja, ki zahteva sprotno dokumentiranje procesa in refleksijo prehojenih ko-
rakov, kar je prispevalo k boljšemu priklicu, refleksiji in rekonstrukciji peda-
goških procesov.
Poglavje »Umetnik v pedagoškem procesu« Uršule Podobnik in Bogdane
Borota predstavlja izkušnje umetnikov s sodelovanjem v projektu SKUM.
Umetniki so izpostavili pomen vzpostavljanja spodbudnega učnega okolja
za razvoj ustvarjalnih potencialov otrok in mladostnikov ter učenja nasploh,
spoštljivega odnosa do vzgojiteljev/učiteljev, sodelovanje z otroki in mlado-
stniki pa so opisali kot pomembno in dopolnjujoče. V pedagoški proces so
vstopali kot umetniki s prepoznavnim umetniškim opusom. Pri načrtovanju
so izhajali iz lastne umetniške prakse in poznavanja prvin ter tehnik umetni-
škega snovanja. Omogočali so svobodo izražanja in iskanja lastnih poti do
cilja. V primerjavi z učitelji pa imajo umetniki boljše sposobnosti prepozna-
vanja ustvarjalnih potencialov v otroku/mladostnikov. Rdeča nit aktivnosti, v
katerih so sodelovali umetniki, so umetniške izkušnje otrok/mladostnikov,
ki preraščajo zgolj učne potrebe. Kot pravita sodelujoča umetnika, nam
umetniška izkušnja pomaga povezati se s svojim globljim bitjem in z živ-
ljenjsko silo, ki nas intuitivno vodi skozi življenjske situacije. V tem procesu
umetniška izkušnja deluje vzgojno, saj vzpodbuja socialni moment in otro-
kova/mladostnikova čustva v odnosu do vsebin, načina dela, (samo)udejanja
in okolice, hkrati tudi spodbuja estetske vrednote in v skupinskem ustvarjal-
nem delu možnosti razvoja empatije ter medsebojne pomoči in podpore.
Kot enega od argumentov za vzpostavitev trajnega sodelovanja umetnikov
z vrtci in s šolami avtorici omenjata njihov spoštljiv odnos do vseh vključe-
nih v pedagoški proces. Na osnovi rezultatov raziskave in projekta SKUM pa
izpostavita tudi pomemben prispevek umetnikov k razvijanju spodbudnega
učnega okolja in inovativnih pristopov k vzgoji nasploh.
Sledi poglavje »Umetnik in umetniška izkušnja: spoznavanje zakonitosti
slike skozi ustvarjanje, soustvarjanje, poustvarjanje in posredovanje« Katje
Bednarik Sudec, v katerem avtorica predstavi koncept poučevanja z uporabo
umetniških praks, ki ga zagovarja Herbert Read, ki pravi, da mora biti umet-
nost podlaga za vzgojo. Pri tem ne meri na umetnostno oziroma likovno
vzgojo v ožjem smislu, temveč si prizadeva za »integralni« koncept vzgoje,
12
