Page 13 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 13
Uvodnik z orisom projekta
kjer je estetska vzgoja izenačena z intelektualno. V besedilu so predstavljeni
raziskovanje in eksperimentiranje z različnimi likovnimi tehnikami ter spo-
znavanje osnovnih likovnoteoretskih izrazov na podlagi vživljanja v izbrano
pravljico ter iskanja poti za likovno ustvarjalno nadaljevanje procesa, ki ga je
avtorica izvajala v vrtcu. Del prispevka je posvečen predstavitvi ateljejskega
dela in procesu soustvarjanja likovnih del, drugi del pa se osredotoča na po-
sredovalne procese likovne umetnosti v galerijskem prostoru (diskurzi v ga-
lerijskem prostoru) in iskanje kreativnih načinov govora o umetnosti. Pose-
ben pomen tega prispevka izhaja iz dejstva, da avtorica, sama akademska
slikarka, teoretično in praktično predstavlja pristope k delu z likovnimi vsebi-
nami s perspektive družbeno angažirane umetnice.
Poglavje »Razvoj sporazumevalne zmožnosti v glasbenem jeziku v pro-
jektu SKUM« Branke Rotar Pance predstavlja pet projektnih glasbenih do-
godkov v osnovni šoli, v katere so bili v sklopu predmeta glasbena vzgoja
učenci kot izvajalci, poslušalci in ustvarjalci vključeni v tematske projektne
aktivnosti, preko katerih so spoznavali gostujočega glasbenega umetnika,
njegov poklic in delovanje. Gre za primer načrtovanja pouka glasbe po mo-
delu vzgoje v umetnosti, pri čemer so bili dogodki timsko načrtovani, iz-
vedeni in evalvirani s strani umetnika, učiteljice in raziskovalke – strokovne
spremljevalke. Učenci so glasbene dogodke največkrat označili kot zanimive
in zabavne. Najbolj jim je bilo všeč, kadar jih je umetnik vključil v igranje na
inštrumente, kadar so plesali, ustvarjali v skupinah in peli. Skozi dejavnosti,
ki jih je vodil umetnik, so obravnavane vsebine bolje razumeli in si jih za-
pomnili. Čeprav niso spremenili odnosa do klasične glasbe, so poudarili, da
so jo umetniki predstavili na zanimiv način. Všeč jim je bila vključitev popu-
larne glasbe in jazza. Glasbeni dogodki v projektu SKUM so učencem tudi
obogatili vsakdanje šolsko življenje. Kot pomemben dosežek avtorica ome-
nja oblikovanje novega modela, v katerem so se medsebojno oplajale ume-
tniška, didaktična in raziskovalna ekspertiza. Učencem je omogočal razvoj
sporazumevalnih zmožnosti v glasbenem jeziku, jih spodbujal k ustvarjalno-
sti, lastnemu raziskovanju, angažiranju pri skupinskem delu, razmišljanju in
oblikovanju estetskih stališč. V času epidemije koronavirusa in zaprtja VIZ ter
kulturnih ustanov je na novo ozavestil pomen in vlogo živega muziciranja
ter neposrednega stika otrok, mladih in odraslih z glasbeno umetnostjo ter
umetniki v avtentičnih učnih okoljih. Umetnike je na drugačen način vključil v
formalno izobraževanje in s timsko izvedenimi glasbenimi dogodki spreme-
nil šolski vsakdan učencev. Za učitelje glasbene umetnosti je pomenil razši-
ritev in poglobitev glasbenih znanj ter spretnosti.
Barbara Baloh in Eda Birsa pa v poglavju »Vloga strokovnih delavcev in
13
kjer je estetska vzgoja izenačena z intelektualno. V besedilu so predstavljeni
raziskovanje in eksperimentiranje z različnimi likovnimi tehnikami ter spo-
znavanje osnovnih likovnoteoretskih izrazov na podlagi vživljanja v izbrano
pravljico ter iskanja poti za likovno ustvarjalno nadaljevanje procesa, ki ga je
avtorica izvajala v vrtcu. Del prispevka je posvečen predstavitvi ateljejskega
dela in procesu soustvarjanja likovnih del, drugi del pa se osredotoča na po-
sredovalne procese likovne umetnosti v galerijskem prostoru (diskurzi v ga-
lerijskem prostoru) in iskanje kreativnih načinov govora o umetnosti. Pose-
ben pomen tega prispevka izhaja iz dejstva, da avtorica, sama akademska
slikarka, teoretično in praktično predstavlja pristope k delu z likovnimi vsebi-
nami s perspektive družbeno angažirane umetnice.
Poglavje »Razvoj sporazumevalne zmožnosti v glasbenem jeziku v pro-
jektu SKUM« Branke Rotar Pance predstavlja pet projektnih glasbenih do-
godkov v osnovni šoli, v katere so bili v sklopu predmeta glasbena vzgoja
učenci kot izvajalci, poslušalci in ustvarjalci vključeni v tematske projektne
aktivnosti, preko katerih so spoznavali gostujočega glasbenega umetnika,
njegov poklic in delovanje. Gre za primer načrtovanja pouka glasbe po mo-
delu vzgoje v umetnosti, pri čemer so bili dogodki timsko načrtovani, iz-
vedeni in evalvirani s strani umetnika, učiteljice in raziskovalke – strokovne
spremljevalke. Učenci so glasbene dogodke največkrat označili kot zanimive
in zabavne. Najbolj jim je bilo všeč, kadar jih je umetnik vključil v igranje na
inštrumente, kadar so plesali, ustvarjali v skupinah in peli. Skozi dejavnosti,
ki jih je vodil umetnik, so obravnavane vsebine bolje razumeli in si jih za-
pomnili. Čeprav niso spremenili odnosa do klasične glasbe, so poudarili, da
so jo umetniki predstavili na zanimiv način. Všeč jim je bila vključitev popu-
larne glasbe in jazza. Glasbeni dogodki v projektu SKUM so učencem tudi
obogatili vsakdanje šolsko življenje. Kot pomemben dosežek avtorica ome-
nja oblikovanje novega modela, v katerem so se medsebojno oplajale ume-
tniška, didaktična in raziskovalna ekspertiza. Učencem je omogočal razvoj
sporazumevalnih zmožnosti v glasbenem jeziku, jih spodbujal k ustvarjalno-
sti, lastnemu raziskovanju, angažiranju pri skupinskem delu, razmišljanju in
oblikovanju estetskih stališč. V času epidemije koronavirusa in zaprtja VIZ ter
kulturnih ustanov je na novo ozavestil pomen in vlogo živega muziciranja
ter neposrednega stika otrok, mladih in odraslih z glasbeno umetnostjo ter
umetniki v avtentičnih učnih okoljih. Umetnike je na drugačen način vključil v
formalno izobraževanje in s timsko izvedenimi glasbenimi dogodki spreme-
nil šolski vsakdan učencev. Za učitelje glasbene umetnosti je pomenil razši-
ritev in poglobitev glasbenih znanj ter spretnosti.
Barbara Baloh in Eda Birsa pa v poglavju »Vloga strokovnih delavcev in
13
