Page 146 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 146
ja Bednarik Sudec
Sočasno pa so vzgojiteljice izrazile željo, da s projektom vstopimo v njihov
letni delovni načrt. To nam kot zunanjim sodelavkam in umetnikom ni bilo
najlažje, a smo s pomočjo ustvarjalnega jezika na željo vzgojiteljic vseeno is-
kali možnosti lažjega usmerjanja, hkrati pa spodbujanja h kreativnosti samih
otrok in iznajdljivosti vzgojiteljic. To je namreč moč ustvarjalnega jezika, da
na točki, ko »ne vem, kako naprej«, na široko odpre vrata.
V tekstu bo beseda najprej tekla o vzgoji in/ali poučevanju s pomočjo ume-
tniških praks; s teoretičnim uvidom vstopamo v tematiko in jo na praktičnem
primeru razlagamo skozi likovno ustvarjanje, ki smo se ga lotili s pomočjo
pravljice. Velik poudarek je na ateljejskem delu.
Ker znanje izhaja iz študija na Universität der Künste Berlin, Institut für
Kunst in Kontext, kjer med štirimi področji študija najdemo polje dela z druž-
benimi skupinami kot umetniki – likovni ustvarjalci – in nato kot umetniki v
galerijskem prostoru na področju dela s publiko, so v tekstu predstavljene
vsebine z obeh področij. Najprej sta predstavljena pojma soustvarjanje ter
multiplo avtorstvo, ki ju vnašamo pri ustvarjalnem delu. Velik poudarek je
nato v zaključnem delu na posredovanju umetniške izkušnje v galeriji in pou-
stvarjanju. Pri tem se osredotočamo na podajo osnovnega vpogleda v galerij-
sko posredovanje, ki ga na slovenskih tleh še vedno razumemo kot galerijsko
pedagogiko oziroma še ožje, muzejsko pedagogiko. A z delom umetnikov v
galerijskem prostoru s publiko ta presega pedagoški pristop in govorimo o
posredovanju. Zato se boste srečali s klasifikacijo diskurzov v galerijskem pro-
storu, ki jo je na Documenti 12 razvila Carmen Mörsch (2009). Ob tem sprego-
vorimo o performativnosti, ki se jo lahko uporablja v namene podajanja in-
formacij o likovnih delih ali muzejskih postavitvah, ter se na kratko ustavimo
tudi pri psihoanalitičnem modelu tu – tam/Forth – Da, s katerim skušamo
razumeti gledalčeve najgloblje vzgibe za vzpostavljanje stika z likovnim de-
lom. In za konec predstavimo dve asociativni metodi oziroma modela, s kate-
rima si lahko galerijski posrednik pomaga vzpostaviti stik z gledalcem. Nena-
zadnje predstavimo modele poustvarjanja, ki so dragoceni pri najmlajši pu-
bliki. Zaključimo z družbenim angažmajem, ki se je v našem primeru zgodil s
skupno razstavo ter avtorsko likovno-aktivistično kartico, s katero tako pred-
stavnike galerij kakor tudi vzgojno-izobraževalne institucije nagovarjamo k
spodbujanju svobodnega likovnega izraza, tokrat najmlajših.
Ustvarjanje
Vzgoja/poučevanje z uporabo umetniških praks
S pedagoškega vidika lahko govorimo o t. i. poučevanju z uporabo umetni-
ških praks (angl. education through art), ki ga zagovarja Read (1974), saj meni,
146
Sočasno pa so vzgojiteljice izrazile željo, da s projektom vstopimo v njihov
letni delovni načrt. To nam kot zunanjim sodelavkam in umetnikom ni bilo
najlažje, a smo s pomočjo ustvarjalnega jezika na željo vzgojiteljic vseeno is-
kali možnosti lažjega usmerjanja, hkrati pa spodbujanja h kreativnosti samih
otrok in iznajdljivosti vzgojiteljic. To je namreč moč ustvarjalnega jezika, da
na točki, ko »ne vem, kako naprej«, na široko odpre vrata.
V tekstu bo beseda najprej tekla o vzgoji in/ali poučevanju s pomočjo ume-
tniških praks; s teoretičnim uvidom vstopamo v tematiko in jo na praktičnem
primeru razlagamo skozi likovno ustvarjanje, ki smo se ga lotili s pomočjo
pravljice. Velik poudarek je na ateljejskem delu.
Ker znanje izhaja iz študija na Universität der Künste Berlin, Institut für
Kunst in Kontext, kjer med štirimi področji študija najdemo polje dela z druž-
benimi skupinami kot umetniki – likovni ustvarjalci – in nato kot umetniki v
galerijskem prostoru na področju dela s publiko, so v tekstu predstavljene
vsebine z obeh področij. Najprej sta predstavljena pojma soustvarjanje ter
multiplo avtorstvo, ki ju vnašamo pri ustvarjalnem delu. Velik poudarek je
nato v zaključnem delu na posredovanju umetniške izkušnje v galeriji in pou-
stvarjanju. Pri tem se osredotočamo na podajo osnovnega vpogleda v galerij-
sko posredovanje, ki ga na slovenskih tleh še vedno razumemo kot galerijsko
pedagogiko oziroma še ožje, muzejsko pedagogiko. A z delom umetnikov v
galerijskem prostoru s publiko ta presega pedagoški pristop in govorimo o
posredovanju. Zato se boste srečali s klasifikacijo diskurzov v galerijskem pro-
storu, ki jo je na Documenti 12 razvila Carmen Mörsch (2009). Ob tem sprego-
vorimo o performativnosti, ki se jo lahko uporablja v namene podajanja in-
formacij o likovnih delih ali muzejskih postavitvah, ter se na kratko ustavimo
tudi pri psihoanalitičnem modelu tu – tam/Forth – Da, s katerim skušamo
razumeti gledalčeve najgloblje vzgibe za vzpostavljanje stika z likovnim de-
lom. In za konec predstavimo dve asociativni metodi oziroma modela, s kate-
rima si lahko galerijski posrednik pomaga vzpostaviti stik z gledalcem. Nena-
zadnje predstavimo modele poustvarjanja, ki so dragoceni pri najmlajši pu-
bliki. Zaključimo z družbenim angažmajem, ki se je v našem primeru zgodil s
skupno razstavo ter avtorsko likovno-aktivistično kartico, s katero tako pred-
stavnike galerij kakor tudi vzgojno-izobraževalne institucije nagovarjamo k
spodbujanju svobodnega likovnega izraza, tokrat najmlajših.
Ustvarjanje
Vzgoja/poučevanje z uporabo umetniških praks
S pedagoškega vidika lahko govorimo o t. i. poučevanju z uporabo umetni-
ških praks (angl. education through art), ki ga zagovarja Read (1974), saj meni,
146
