Page 10 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 10
ip Ipavec in njegov svet
sedila – skladatelj je pač ustvaril drugačno delo, kot si je zamislila njego-
va prvotna tekstopisna sodelavka Mara pl. Berks1 –, prišlo v Mariboru
do njenega triumfalnega krsta. Dirigentsko je Ipavčev chef-d‘oeuvre oži-
vil maestro Simon Robinson. Naslovna vloga je bila zaupana Andreji
Zakonjšek, ki je – zgodovina je polna nedoumljivih povezav z globljim po-
menom! – na 101. obletnico skladateljeve smrti postala prejemnica na-
grade Prešernovega sklada. Pred uprizoritvijo je bilo izraženih mnogo
dvomov o smiselnosti in možnosti izvedbe ter kakovosti glasbe, vendar
so proti sejalcem dvomov, med katerimi so bili tudi renomirani sloven-
ski muziki, ki so sodili o delu, ne da bi temeljito pregledali partituro in
se seznanili s celovitim besedilom, poleg libretista prepričljivo nastopali
Pavel Mihelčič, Primož Kuret in Manica Špendal. Svetovni premieri ope-
re, ki je bila potem studijsko posneta, je aprila 1998 sledil mednarodni
simpozij v Ljubljani, na katerem so zgodovinarji, kulturologi in muziko-
logi – med njimi tudi Hartmut Krones, Peter Andraschke, Matjaž Kmecl,
Vasilij Melik in Danilo Pokorn – spregovorili o času, življenju in opusu
Josipa Ipavca. Prav tako se je na odre zmagovito vrnil Možiček. Čez čas
je Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom svojega šefa dirigen-
ta Liorja Shambadala prvo slovensko baletno partituro, ki je bila po prvi
svetovni vojni izvajana le v priredbah, predstavili tudi v izvirni verziji.
Posnetek je sedaj dosegljiv na zgoščenki.
Leto 2021, ki je bilo v Sloveniji posvečeno Josipu Jurčiču in njegove-
mu skladateljskemu soimenjaku iz Ipavčevega rodu, je na mnogih pod-
ročjih prineslo vrsto pomembnih rezultatov. Njihovi najdaljnosežnejši
učinki bodo zaznavni šele čez leta. Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani je poskrbela, da je večji del rokopisov tragično preizkušene-
ga ustvarjalca javnosti dosegljiv na svetovnem spletu, Zgodovinski ar-
hiv Celje pa je o njem in njegovih prednikih pripravil mikavno potujočo
razstavo. Radiotelevizija Slovenija je posnela tenkočuten igrano-doku-
mentarni film o življenju Josipa Ipavca. Gabriel Lipuš je skupaj s pevkama
1 Josip Ipavec je Princeso Vrtoglavko začel pisati na operetni libreto Mare pl. Berks,
vendar je bilo delo ob koncu komponiranja v žanrskem smislu nekaj drugega, kot
je predvidevala predloga svoj čas znamenite dramatičarke in pripovednice. Zato
je v tipkopisu besedila, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljublja-
ni, puščeno prazno mesto za avtorja, ki bi temu ustrezno dokončal tekst. Ipavec je
upal, da bo med verzljavci in avtorji dialogov, ki so se proslavili v dunajski libreti-
stični industriji, našel sodelavca za veliki predrugačitveno-dopolnitveni podvig,
vendar se je v tej smeri trudil zaman. Pozneje bi zaradi razpršenosti nosilcev av-
torskih pravic vse do leta 1991 težko prišlo do dokončanja dela po skladateljevih
intencah.
10
sedila – skladatelj je pač ustvaril drugačno delo, kot si je zamislila njego-
va prvotna tekstopisna sodelavka Mara pl. Berks1 –, prišlo v Mariboru
do njenega triumfalnega krsta. Dirigentsko je Ipavčev chef-d‘oeuvre oži-
vil maestro Simon Robinson. Naslovna vloga je bila zaupana Andreji
Zakonjšek, ki je – zgodovina je polna nedoumljivih povezav z globljim po-
menom! – na 101. obletnico skladateljeve smrti postala prejemnica na-
grade Prešernovega sklada. Pred uprizoritvijo je bilo izraženih mnogo
dvomov o smiselnosti in možnosti izvedbe ter kakovosti glasbe, vendar
so proti sejalcem dvomov, med katerimi so bili tudi renomirani sloven-
ski muziki, ki so sodili o delu, ne da bi temeljito pregledali partituro in
se seznanili s celovitim besedilom, poleg libretista prepričljivo nastopali
Pavel Mihelčič, Primož Kuret in Manica Špendal. Svetovni premieri ope-
re, ki je bila potem studijsko posneta, je aprila 1998 sledil mednarodni
simpozij v Ljubljani, na katerem so zgodovinarji, kulturologi in muziko-
logi – med njimi tudi Hartmut Krones, Peter Andraschke, Matjaž Kmecl,
Vasilij Melik in Danilo Pokorn – spregovorili o času, življenju in opusu
Josipa Ipavca. Prav tako se je na odre zmagovito vrnil Možiček. Čez čas
je Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom svojega šefa dirigen-
ta Liorja Shambadala prvo slovensko baletno partituro, ki je bila po prvi
svetovni vojni izvajana le v priredbah, predstavili tudi v izvirni verziji.
Posnetek je sedaj dosegljiv na zgoščenki.
Leto 2021, ki je bilo v Sloveniji posvečeno Josipu Jurčiču in njegove-
mu skladateljskemu soimenjaku iz Ipavčevega rodu, je na mnogih pod-
ročjih prineslo vrsto pomembnih rezultatov. Njihovi najdaljnosežnejši
učinki bodo zaznavni šele čez leta. Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani je poskrbela, da je večji del rokopisov tragično preizkušene-
ga ustvarjalca javnosti dosegljiv na svetovnem spletu, Zgodovinski ar-
hiv Celje pa je o njem in njegovih prednikih pripravil mikavno potujočo
razstavo. Radiotelevizija Slovenija je posnela tenkočuten igrano-doku-
mentarni film o življenju Josipa Ipavca. Gabriel Lipuš je skupaj s pevkama
1 Josip Ipavec je Princeso Vrtoglavko začel pisati na operetni libreto Mare pl. Berks,
vendar je bilo delo ob koncu komponiranja v žanrskem smislu nekaj drugega, kot
je predvidevala predloga svoj čas znamenite dramatičarke in pripovednice. Zato
je v tipkopisu besedila, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljublja-
ni, puščeno prazno mesto za avtorja, ki bi temu ustrezno dokončal tekst. Ipavec je
upal, da bo med verzljavci in avtorji dialogov, ki so se proslavili v dunajski libreti-
stični industriji, našel sodelavca za veliki predrugačitveno-dopolnitveni podvig,
vendar se je v tej smeri trudil zaman. Pozneje bi zaradi razpršenosti nosilcev av-
torskih pravic vse do leta 1991 težko prišlo do dokončanja dela po skladateljevih
intencah.
10
