Page 13 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 13
2
Evropski, slovenski in celjsko-šentjurski okviri
izza življenja ter dela skladatelja in zdravnika
Josipa Ipavca (1873–1921)
Franc Križnar
Univerza v Mariboru, Maribor, v pokoju
Evropski okviri
Kulturne in še posebej glasbene razmere v Šentjurju in Celju, na
Slovenskem (v avstro-ogrski monarhiji) in v evropskem prostoru v času
življenja in dela našega Josipa Ipavca (1873–1921), torej s konca 19. in
v začetku 20. stoletja, pokažejo, da smo bili Slovenci oziroma glasbena
umetnost na Slovenskem v tistem času enaka ali skoraj enaka evropski.
Četudi lahko v evropskem prostoru v času nove romantike ali celo mo-
derne med Ipavčevimi sopotniki najdemo C. M. v. Webra, C. Czernyja,
G. Rossinija, F. Schuberta, G. Donizettija, H. Berlioza, F. Mendelssohna
Bartholdyja, F. Chopina, R. Schumanna, F. Liszta. R. Wagnerja, G. Verdija,
J. Offenbacha, B. Smetano, A. Brucknerja, J. Brahmsa, C. Sainta Saënsa,
G. Bizeta, M. Brucha, M. P. Musorgskega, P. I. Čajkovskega, A. Dvořáka,
E. Griega, N. Rimskega Korsakova, G. Puccinija, A. N. Skrjabina, S. V.
Rahmaninova idr. Tu pa so še malce starejši Hrvat I. Zajc, njegovi roja-
ki B. Bersa, A. Dobronić, J. Hatze, I. Matetić Ronjgov, F. Lhotka idr. pa
še Srbi J. Marinković, S. Stojanović Mokranjac, S. Binički, P. Stojanović,
I. Bajić, P. Konjović, M. Milojević, S. Hristić idr.; brez dvoma zavidljiva
konkurenca, ki pa seveda J. Ipavca nikdar in nikoli ni odvračala, da se v
svojem ustvarjenem opusu ne bi obračal na sever in zahod.1
1 Živel in deloval je v času najmanj dveh domovin: Avstro-Ogrske oziroma njenega
cesarstva ali kar dvojne monarhije (1867–1918) in pa Države (Kraljevine) Sloven-
cev, Hrvatov in Srbov (1918–1929).
Križnar, Franc, Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet.
Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-197-1.13-38
13
Evropski, slovenski in celjsko-šentjurski okviri
izza življenja ter dela skladatelja in zdravnika
Josipa Ipavca (1873–1921)
Franc Križnar
Univerza v Mariboru, Maribor, v pokoju
Evropski okviri
Kulturne in še posebej glasbene razmere v Šentjurju in Celju, na
Slovenskem (v avstro-ogrski monarhiji) in v evropskem prostoru v času
življenja in dela našega Josipa Ipavca (1873–1921), torej s konca 19. in
v začetku 20. stoletja, pokažejo, da smo bili Slovenci oziroma glasbena
umetnost na Slovenskem v tistem času enaka ali skoraj enaka evropski.
Četudi lahko v evropskem prostoru v času nove romantike ali celo mo-
derne med Ipavčevimi sopotniki najdemo C. M. v. Webra, C. Czernyja,
G. Rossinija, F. Schuberta, G. Donizettija, H. Berlioza, F. Mendelssohna
Bartholdyja, F. Chopina, R. Schumanna, F. Liszta. R. Wagnerja, G. Verdija,
J. Offenbacha, B. Smetano, A. Brucknerja, J. Brahmsa, C. Sainta Saënsa,
G. Bizeta, M. Brucha, M. P. Musorgskega, P. I. Čajkovskega, A. Dvořáka,
E. Griega, N. Rimskega Korsakova, G. Puccinija, A. N. Skrjabina, S. V.
Rahmaninova idr. Tu pa so še malce starejši Hrvat I. Zajc, njegovi roja-
ki B. Bersa, A. Dobronić, J. Hatze, I. Matetić Ronjgov, F. Lhotka idr. pa
še Srbi J. Marinković, S. Stojanović Mokranjac, S. Binički, P. Stojanović,
I. Bajić, P. Konjović, M. Milojević, S. Hristić idr.; brez dvoma zavidljiva
konkurenca, ki pa seveda J. Ipavca nikdar in nikoli ni odvračala, da se v
svojem ustvarjenem opusu ne bi obračal na sever in zahod.1
1 Živel in deloval je v času najmanj dveh domovin: Avstro-Ogrske oziroma njenega
cesarstva ali kar dvojne monarhije (1867–1918) in pa Države (Kraljevine) Sloven-
cev, Hrvatov in Srbov (1918–1929).
Križnar, Franc, Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet.
Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-197-1.13-38
13
