Page 15 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 15
Evropski, slovenski in celjsko-šentjurski okviri izza življenja Josipa Ipavca (1873–1921)
certov. Tako jim je potem v dobrega pol leta (5. okt. 1887) v društvu uspe-
lo pridobiti učitelja »za pouk petja, godal, trobil in teorije«. Z Weidtom so
podpisali pogodbo, s katero je bil nastavljen za umetniškega vodjo in di-
rektorja glasbene šole. V njej naj bi poučeval štiri ure na dan. Pouk kla-
virja in violine pa se je v Celju pričel prav z Weidtovim prihodom. Zaradi
težav, ki so v kapeli nastopile poleti 1888, je bil avgusta istega leta z njim
sklenjen nov dogovor, po katerem je kar on sam prevzel vodstvo kapele.
Kasneje so se Celjani odločili, da ga bodo obdržali le kot učitelja klavirja.
Po tem društvenem sklepu se je Weidt odločil zapustiti društvo. Po svojih
mestih službovanja se je gibal predvsem v okvirih avstro-ogrske monar-
hije, pot iz Celja pa ga je najprej vodila v Kubin na Slovaškem.
Nemška glasbena šola v Celju je v samo dveh letih Weidtovega delo-
vanja veliko pridobila in se posodobila. V okviru njene trdnejše organi-
zacije so pridobili nov statut, učni načrt, stalno pedagoško, umetniško
vodstvo itd. Vsemu temu se je obetala koncesija, pravica do javnosti, ki
so jo šoli njeni upravljavci izposlovali v letu 1888, torej prav v Weidtovem
času službovanja v Celju. Tako je Weidt tudi v Celju kot povsod drugod
učil, dirigiral in komponiral. Njegova dela pa najdemo uprizorjena tudi
v ljubljanskem Dramatičnem društvu (1867–1941), ki se je po letu 1872 v
kontekstu uprizorjenih iger s petjem ponašalo s kar 36 partiturami, med
njimi npr. tudi z Weidtovo Die Verlobung im Weinkeller/Zaroka v vinski kle-
ti (1871). Neposredno s Celjem pa je povezano še kakšno Weidtovo delo.
Tam je nastala vsaj še Die Bergkraxler von Cilli/Plezalec iz Celja, koračni-
ca za klavir. Še pomembneje pa je, da prav od tam, torej iz Celja, datira-
jo (1888) prve izvedbe Beethovnove Simfonije št. 1 v C-duru, op. 21, Die
Deutschen Tänze/Nemški plesi Franza Schuberta in orkestracija Johanna
Herbecka Mendelssohnove Bartholdyjeve uverture Ruy Blas.4
Okviri Josipa Ipavca
Začetnik slovite rodbine Ipavcev je bil Franc (1776–1858), ki je prišel v Celje
iz Gradca v Beli krajini. Kot zdravilec je začel svojo prakso v Šentjurju pri
Celju. Kasneje se je poročil z lepo in izobraženo Katarino Schweighofer.
V zakonu se jima je rodilo 11 otrok. Mati jih je že zgodaj uvajala v glasbo,
saj je sama dobro igrala harfo in klavir. Z materjo in očetom so se torej za-
čele vrstiti generacije glasbenikov in zdravnikov. Najstarejši med njimi,
4 F. Križnar, »Weidt v Celju,« Zgodovina za vse 23, št. 1 (2016): 75–76.
15
certov. Tako jim je potem v dobrega pol leta (5. okt. 1887) v društvu uspe-
lo pridobiti učitelja »za pouk petja, godal, trobil in teorije«. Z Weidtom so
podpisali pogodbo, s katero je bil nastavljen za umetniškega vodjo in di-
rektorja glasbene šole. V njej naj bi poučeval štiri ure na dan. Pouk kla-
virja in violine pa se je v Celju pričel prav z Weidtovim prihodom. Zaradi
težav, ki so v kapeli nastopile poleti 1888, je bil avgusta istega leta z njim
sklenjen nov dogovor, po katerem je kar on sam prevzel vodstvo kapele.
Kasneje so se Celjani odločili, da ga bodo obdržali le kot učitelja klavirja.
Po tem društvenem sklepu se je Weidt odločil zapustiti društvo. Po svojih
mestih službovanja se je gibal predvsem v okvirih avstro-ogrske monar-
hije, pot iz Celja pa ga je najprej vodila v Kubin na Slovaškem.
Nemška glasbena šola v Celju je v samo dveh letih Weidtovega delo-
vanja veliko pridobila in se posodobila. V okviru njene trdnejše organi-
zacije so pridobili nov statut, učni načrt, stalno pedagoško, umetniško
vodstvo itd. Vsemu temu se je obetala koncesija, pravica do javnosti, ki
so jo šoli njeni upravljavci izposlovali v letu 1888, torej prav v Weidtovem
času službovanja v Celju. Tako je Weidt tudi v Celju kot povsod drugod
učil, dirigiral in komponiral. Njegova dela pa najdemo uprizorjena tudi
v ljubljanskem Dramatičnem društvu (1867–1941), ki se je po letu 1872 v
kontekstu uprizorjenih iger s petjem ponašalo s kar 36 partiturami, med
njimi npr. tudi z Weidtovo Die Verlobung im Weinkeller/Zaroka v vinski kle-
ti (1871). Neposredno s Celjem pa je povezano še kakšno Weidtovo delo.
Tam je nastala vsaj še Die Bergkraxler von Cilli/Plezalec iz Celja, koračni-
ca za klavir. Še pomembneje pa je, da prav od tam, torej iz Celja, datira-
jo (1888) prve izvedbe Beethovnove Simfonije št. 1 v C-duru, op. 21, Die
Deutschen Tänze/Nemški plesi Franza Schuberta in orkestracija Johanna
Herbecka Mendelssohnove Bartholdyjeve uverture Ruy Blas.4
Okviri Josipa Ipavca
Začetnik slovite rodbine Ipavcev je bil Franc (1776–1858), ki je prišel v Celje
iz Gradca v Beli krajini. Kot zdravilec je začel svojo prakso v Šentjurju pri
Celju. Kasneje se je poročil z lepo in izobraženo Katarino Schweighofer.
V zakonu se jima je rodilo 11 otrok. Mati jih je že zgodaj uvajala v glasbo,
saj je sama dobro igrala harfo in klavir. Z materjo in očetom so se torej za-
čele vrstiti generacije glasbenikov in zdravnikov. Najstarejši med njimi,
4 F. Križnar, »Weidt v Celju,« Zgodovina za vse 23, št. 1 (2016): 75–76.
15
