Page 11 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 11
Monografiji na pot
dunajske Državne opere Regine Hangler in Moniko Bohinec ter pianistko
Tatjano Pichler posnel celoten skladateljev samospevni opus. Mariborska
založniška hiša Litera ga je izdala na treh zgoščenkah, ki so zlasti v av-
strijskem prostoru obudile zanimanje za – kakor je ugotavljal tisk v alpski
republiki – krivično zapostavljenega skladatelja. Ani Pusar Jerič, Andreji
Zakonjšek ter Bernardi in Marku Finku so se tako pridružili novi am-
basadorji Ipavčeve umetnosti. Vse več pa je bilo tudi izvedb odlomkov
iz Princese Vrtoglavke – zlasti Predigre k drugemu dejanju, Ruskega plesa in
Pesmi o urici.
Oktobra 2021 je potekal simpozij o Josipu Ipavcu v Šentjurju, na ka-
terem so osrednjo vlogo že imeli raziskovalci nove generacije. Osvetljene
so bile teme, katerih pomen je z dognanji njihovih predhodnikov nara-
sel. Uporabljene so bile nove metode, ki so omogočile osvetlitve življenja
in dela poslednjega iz vrste sorodstveno povezanih skladateljev Ipavcev z
doslej neznanih zornih kotov.2 Prav tako je bilo pripravljeno novo besedi-
lo za komično operno igro v starem številčnem slogu Princesa Vrtoglavka,
ki se v mnogih podrobnostih bistveno razlikuje od leta 1997 izvedene ver-
zije. V obliki zasebne izdaje je izšlo v knjižni obliki. V pripravi je tudi kla-
virski izvleček edine operne partiture Josipa Ipavca.
V Sloveniji je zgodovinska kultura še šibka. Ob globini prelomov, ki
so vzhodnoalpsko-jadranski prostor doleteli v 20. stoletju, to ni nič pre-
senetljivega: herostrati, ki zgolj razkazujejo svojo uničevalno slo, so pra-
viloma vplivni, močni in reklamirani,3 ustvarjalci pa često odrinjani,
izobčevani in izbrisovani.4 Drugod običajna združenja, ki z različnimi
prireditvami in s knjižnimi izdajami skrbijo za navzočnost del tega ali
onega ustvarjalca v javnem prostoru, so redka.5 Prav tako še ni širše pri-
sotna zavest o plemenitosti in potrebnosti mecenstva ter donatorstva.6
Ni tudi obilice fundacij in lokalnih hranilnic, ki drugod – še posebej izdat-
2 Pri tem so mišljene zlasti večdisciplinarnost, glasbena topografija in primerjalni
pristop – skozi obravnavo skladatelja Blagoja Berse, ki je bil rojen na isti dan kot
Josip Ipavec.
3 Tudi v letu Josipa Ipavca niso mirovali. Tako je prišlo do grotesknega poskusa cen-
zuriranja scenarija igrano-dokumentarnega filma o Josipu Ipavcu, ki so si ga nje-
govi ustvarjalci zapomnili kot unikatno manifestacijo diletantske oblastnosti.
4 Ob predstavljanju opusa Josipa Ipavca je pri komični operni igri v starem šte-
vilčnem slogu Princesa Vrtoglavka prišlo do zamolčevanja z zakonom zaščitenega
avtorskega dela.
5 V Sloveniji v tej smeri uspešno deluje slovenjgraško Društvo Hugo Wolf.
6 V Ipavčevem letu se je zelo izkazala Občina Šentjur, vendar je to zanjo tudi vložek,
ki je pomemben za turistično industrijo na njenem območju.
11
dunajske Državne opere Regine Hangler in Moniko Bohinec ter pianistko
Tatjano Pichler posnel celoten skladateljev samospevni opus. Mariborska
založniška hiša Litera ga je izdala na treh zgoščenkah, ki so zlasti v av-
strijskem prostoru obudile zanimanje za – kakor je ugotavljal tisk v alpski
republiki – krivično zapostavljenega skladatelja. Ani Pusar Jerič, Andreji
Zakonjšek ter Bernardi in Marku Finku so se tako pridružili novi am-
basadorji Ipavčeve umetnosti. Vse več pa je bilo tudi izvedb odlomkov
iz Princese Vrtoglavke – zlasti Predigre k drugemu dejanju, Ruskega plesa in
Pesmi o urici.
Oktobra 2021 je potekal simpozij o Josipu Ipavcu v Šentjurju, na ka-
terem so osrednjo vlogo že imeli raziskovalci nove generacije. Osvetljene
so bile teme, katerih pomen je z dognanji njihovih predhodnikov nara-
sel. Uporabljene so bile nove metode, ki so omogočile osvetlitve življenja
in dela poslednjega iz vrste sorodstveno povezanih skladateljev Ipavcev z
doslej neznanih zornih kotov.2 Prav tako je bilo pripravljeno novo besedi-
lo za komično operno igro v starem številčnem slogu Princesa Vrtoglavka,
ki se v mnogih podrobnostih bistveno razlikuje od leta 1997 izvedene ver-
zije. V obliki zasebne izdaje je izšlo v knjižni obliki. V pripravi je tudi kla-
virski izvleček edine operne partiture Josipa Ipavca.
V Sloveniji je zgodovinska kultura še šibka. Ob globini prelomov, ki
so vzhodnoalpsko-jadranski prostor doleteli v 20. stoletju, to ni nič pre-
senetljivega: herostrati, ki zgolj razkazujejo svojo uničevalno slo, so pra-
viloma vplivni, močni in reklamirani,3 ustvarjalci pa često odrinjani,
izobčevani in izbrisovani.4 Drugod običajna združenja, ki z različnimi
prireditvami in s knjižnimi izdajami skrbijo za navzočnost del tega ali
onega ustvarjalca v javnem prostoru, so redka.5 Prav tako še ni širše pri-
sotna zavest o plemenitosti in potrebnosti mecenstva ter donatorstva.6
Ni tudi obilice fundacij in lokalnih hranilnic, ki drugod – še posebej izdat-
2 Pri tem so mišljene zlasti večdisciplinarnost, glasbena topografija in primerjalni
pristop – skozi obravnavo skladatelja Blagoja Berse, ki je bil rojen na isti dan kot
Josip Ipavec.
3 Tudi v letu Josipa Ipavca niso mirovali. Tako je prišlo do grotesknega poskusa cen-
zuriranja scenarija igrano-dokumentarnega filma o Josipu Ipavcu, ki so si ga nje-
govi ustvarjalci zapomnili kot unikatno manifestacijo diletantske oblastnosti.
4 Ob predstavljanju opusa Josipa Ipavca je pri komični operni igri v starem šte-
vilčnem slogu Princesa Vrtoglavka prišlo do zamolčevanja z zakonom zaščitenega
avtorskega dela.
5 V Sloveniji v tej smeri uspešno deluje slovenjgraško Društvo Hugo Wolf.
6 V Ipavčevem letu se je zelo izkazala Občina Šentjur, vendar je to zanjo tudi vložek,
ki je pomemben za turistično industrijo na njenem območju.
11
