Page 14 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 14
ip Ipavec in njegov svet
V ta čas, torej med leti 1900 in 1910, pa zagotovo sodita Ipavčevi naj-
pomembnejši in hkrati tudi vredni baletna pantomima Možiček (1900) in
opera – opereta Princesa Vrtoglavka (1905–10).
Slovenski okviri
Med Slovenci izza tega časa pa so bili na (ustvarjalni glasbeni) sceni so-
časno še nekateri drugi Ipavčevi slovenski kolegi, kot so to npr. D. Jenko,
R. Savin, G. Krek, E. Adamič, A. Lajovic idr.
Celjsko-šentjurski okviri
Celje2 leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini
oziroma Celjski kotlini. Je tretje največje mesto v Sloveniji: za Ljubljano
in Mariborom ter pred Kranjem. Njegova zgodovina sega najmanj v leto
1322, saj je bilo sedež Celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine
na Slovenskem. Mesto je še dandanes polno zgodovinskih in sakralnih
stavb, trgov ter drugih objektov. Leta 1867 je po porazu Avstrije v avstrij-
sko-pruski vojni mesto postalo del Avstro-Ogrske, leta 1918 pa del novo-
nastale Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Šentjur3 je mesto v Sloveniji, ki leži ok. 11 km vzhodno od Celja. Sam
kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: Zgornji trg oziroma staro
srednjeveško jedro z nekdanjim župniščem in kaplanijo (danes Ipavčeva
hiša) ter Spodnji trg, ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla
Južna železnica, s katero je mesto dobilo železniško postajo.
(Nemški) skladatelj in dirigent Heinrich Weidt (1824–1901), torej ne-
kaj starejši od J. Ipavca, je kot gledališki igralec, pevec, kapelnik, zboro-
vodja, skladatelj in pedagog v svojem 77-letnem življenju ter delu zamen
jal kar 24 delovnih mest in s tem krajev svojega bivanja ter delovanja. Med
njimi je bilo tudi Celje. Rojen je bil v nemškem Coburgu, umrl pa je v av-
strijskem Gradcu. V Celje je prišel iz romunskega Temišvara, bil tam dve
leti (Cilli, 1887–89) in odšel v Kubin na Slovaško. Umetnikovo življenje je
bilo zelo razburkano. Polni dve leti je deloval v Celju kot dirigent in uči-
telj. V tamkajšnji glasbeni šoli pri (nemškem) Glasbenem društvu/Cillier
Musikverein je bil konec leta 1887 sprejet sklep, da se nastavi umetniški
vodja, ki bo vodil glasbeno šolo in pomagal kapelniku pri pripravi kon-
2 Keleja, Kilia, Celeia, Cilia, Cilli … pa so imena, ki se za Celje pojavljajo tekom zgo-
dovinskih dogodkov in njegovega razvoja.
3 Do leta 1952 Sveti Jurij (pri Celju).
14
V ta čas, torej med leti 1900 in 1910, pa zagotovo sodita Ipavčevi naj-
pomembnejši in hkrati tudi vredni baletna pantomima Možiček (1900) in
opera – opereta Princesa Vrtoglavka (1905–10).
Slovenski okviri
Med Slovenci izza tega časa pa so bili na (ustvarjalni glasbeni) sceni so-
časno še nekateri drugi Ipavčevi slovenski kolegi, kot so to npr. D. Jenko,
R. Savin, G. Krek, E. Adamič, A. Lajovic idr.
Celjsko-šentjurski okviri
Celje2 leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini
oziroma Celjski kotlini. Je tretje največje mesto v Sloveniji: za Ljubljano
in Mariborom ter pred Kranjem. Njegova zgodovina sega najmanj v leto
1322, saj je bilo sedež Celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine
na Slovenskem. Mesto je še dandanes polno zgodovinskih in sakralnih
stavb, trgov ter drugih objektov. Leta 1867 je po porazu Avstrije v avstrij-
sko-pruski vojni mesto postalo del Avstro-Ogrske, leta 1918 pa del novo-
nastale Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Šentjur3 je mesto v Sloveniji, ki leži ok. 11 km vzhodno od Celja. Sam
kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: Zgornji trg oziroma staro
srednjeveško jedro z nekdanjim župniščem in kaplanijo (danes Ipavčeva
hiša) ter Spodnji trg, ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla
Južna železnica, s katero je mesto dobilo železniško postajo.
(Nemški) skladatelj in dirigent Heinrich Weidt (1824–1901), torej ne-
kaj starejši od J. Ipavca, je kot gledališki igralec, pevec, kapelnik, zboro-
vodja, skladatelj in pedagog v svojem 77-letnem življenju ter delu zamen
jal kar 24 delovnih mest in s tem krajev svojega bivanja ter delovanja. Med
njimi je bilo tudi Celje. Rojen je bil v nemškem Coburgu, umrl pa je v av-
strijskem Gradcu. V Celje je prišel iz romunskega Temišvara, bil tam dve
leti (Cilli, 1887–89) in odšel v Kubin na Slovaško. Umetnikovo življenje je
bilo zelo razburkano. Polni dve leti je deloval v Celju kot dirigent in uči-
telj. V tamkajšnji glasbeni šoli pri (nemškem) Glasbenem društvu/Cillier
Musikverein je bil konec leta 1887 sprejet sklep, da se nastavi umetniški
vodja, ki bo vodil glasbeno šolo in pomagal kapelniku pri pripravi kon-
2 Keleja, Kilia, Celeia, Cilia, Cilli … pa so imena, ki se za Celje pojavljajo tekom zgo-
dovinskih dogodkov in njegovega razvoja.
3 Do leta 1952 Sveti Jurij (pri Celju).
14
