Page 231 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 231
Povzetek
V performativni in prakseološki študiji Več kot moda: onkraj oblačilnih, tele-
snih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodoksij dva antropologa in soci-
ologa na epistemološko, konceptualno ter izkustveno različna načina pre-
mišljata točke, sestavine in položaje ortodoksij, heterodoksij in transgresij
na področju oblačilne kulture in mode. Prvi avtor – v drugem delu knji-
ge, naslovljenem »Kako obleke kaj naredijo z nami (in iz nas)« – to na-
redi s premišljanjem biblične, zgodovinske, mitološke ali vsaj psevdomi-
tološke konstitucije mode, sklicujoč se na perspektive Rolanda Barthesa,
Pierra Bourdieuja, Michela Foucaulta, Judith Butler in drugih relevantnih
avtorjev, drugi avtor – v prvem delu knjige, naslovljenem »Kako napravi-
mo kaj z oblekami (in one z nami)« – pa se v maniri branja kapitalistične
konstitucije mode opira zlasti na performativno teorijo Johna Austina ter
klasične avtorje s področja mode, denimo Herberta Blumerja, Georga Sim-
mla in Malcolma Barnarda. Prvi smisle in pomene za današnje oblačenje
ter preoblačenje črpa v legendarnih in zgodovinsko utrjenih ortodoksijah,
medtem ko se drugi osredotoča na sodobne potrošniške in uporabniške
ortodoksije, kakor jih zaznavamo na ravni celotne kulture, ter problemati-
zira statusno degradacijo mode kot nepomembne oz. trivialne prakse. Oba
izpostavita arbitrarnost in posledično skonstruiranost samih konvencij in
norm, ki klasificirajo in rangirajo, kaj je v družbi pomembno in kaj nepo-
membno. Moda je v popularnih predstavah in tudi v intelektualnih diskur-
zih pogosto označena ter statusno degradirana kot trivialna in površinska,
kar posameznikom omogoča tudi določeno (samo)zaslepitev, da so kakšne
druge prakse (bolj) pomembne.
Praprotnik problematizira in raziskuje status mode kot družbenega po-
java v vsakdanjem življenju. Modo v prvi vrsti obravnava kot vsakdanjo
prakso, zato razčlenjuje vidike njene vsakdanjosti in prakseologije, s konkre-
tnimi primeri njenega pojavljanja v različnih družbenih legah in dobrinah
pa pokaže, na kakšne načine je temeljna sestavina vsakdanjega življenja.
Modo analizira in obravnava kot temeljno komunikacijsko prakso, v kateri
se odražajo normativne oz. kulturno določene predstave, kaj pomeni biti
moden in kako izvajati modnost. Predstavi in razčlenjuje temeljne družbe-
ne koordinate (hitrost, sprememba), ki v temelju določajo tudi osnovne
motivacije širjenja in kreiranja mode kot prakse. Izčrpno se posveti ko-
231
V performativni in prakseološki študiji Več kot moda: onkraj oblačilnih, tele-
snih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodoksij dva antropologa in soci-
ologa na epistemološko, konceptualno ter izkustveno različna načina pre-
mišljata točke, sestavine in položaje ortodoksij, heterodoksij in transgresij
na področju oblačilne kulture in mode. Prvi avtor – v drugem delu knji-
ge, naslovljenem »Kako obleke kaj naredijo z nami (in iz nas)« – to na-
redi s premišljanjem biblične, zgodovinske, mitološke ali vsaj psevdomi-
tološke konstitucije mode, sklicujoč se na perspektive Rolanda Barthesa,
Pierra Bourdieuja, Michela Foucaulta, Judith Butler in drugih relevantnih
avtorjev, drugi avtor – v prvem delu knjige, naslovljenem »Kako napravi-
mo kaj z oblekami (in one z nami)« – pa se v maniri branja kapitalistične
konstitucije mode opira zlasti na performativno teorijo Johna Austina ter
klasične avtorje s področja mode, denimo Herberta Blumerja, Georga Sim-
mla in Malcolma Barnarda. Prvi smisle in pomene za današnje oblačenje
ter preoblačenje črpa v legendarnih in zgodovinsko utrjenih ortodoksijah,
medtem ko se drugi osredotoča na sodobne potrošniške in uporabniške
ortodoksije, kakor jih zaznavamo na ravni celotne kulture, ter problemati-
zira statusno degradacijo mode kot nepomembne oz. trivialne prakse. Oba
izpostavita arbitrarnost in posledično skonstruiranost samih konvencij in
norm, ki klasificirajo in rangirajo, kaj je v družbi pomembno in kaj nepo-
membno. Moda je v popularnih predstavah in tudi v intelektualnih diskur-
zih pogosto označena ter statusno degradirana kot trivialna in površinska,
kar posameznikom omogoča tudi določeno (samo)zaslepitev, da so kakšne
druge prakse (bolj) pomembne.
Praprotnik problematizira in raziskuje status mode kot družbenega po-
java v vsakdanjem življenju. Modo v prvi vrsti obravnava kot vsakdanjo
prakso, zato razčlenjuje vidike njene vsakdanjosti in prakseologije, s konkre-
tnimi primeri njenega pojavljanja v različnih družbenih legah in dobrinah
pa pokaže, na kakšne načine je temeljna sestavina vsakdanjega življenja.
Modo analizira in obravnava kot temeljno komunikacijsko prakso, v kateri
se odražajo normativne oz. kulturno določene predstave, kaj pomeni biti
moden in kako izvajati modnost. Predstavi in razčlenjuje temeljne družbe-
ne koordinate (hitrost, sprememba), ki v temelju določajo tudi osnovne
motivacije širjenja in kreiranja mode kot prakse. Izčrpno se posveti ko-
231
