Page 135 - Lazar, Irena. 2022. Pogled skozi steklo / A Look Through the Glass. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Libri universitatis hereditati, 1
P. 135
ploščadjo na vrhu, na kateri se dviga kip. Ta v Glede na homogenost skupine je mogoče dr agoceno dar ilo iz egipta – r imsk a steklenica s ptuja, izdelek gr averjev iz aleksandr ije 135
levi roki drži kopje oz. sulico, druga roka, ki je ugotoviti, da gre za izdelke egipčanske delavnice,
spuščena ob telesu in nekoliko odmaknjena, pa ki je s proizvodnjo začela v drugi polovici 2. stol.
drži predmet – morda daritveno posodo. Motiv in izvažala v Italijo, na zahod in jadransko obalo
na steklenici z detajli najlaže primerjamo z upo- (Nenna 2003, 362; 2007, 141). Upoštevaje zbra-
dobitvami na novcih in omenjenih gemah (Em- ne najdbe pa lahko v skupini ločimo različne de-
pereur 2004, 32; Pfrommer 2005, 683). Na vseh lavnice, ki se razlikujejo po motiviki in kažejo na
prepoznamo vsaj štiri skupne elemente: poslop- več specializiranih ateljejev te skupine izdelkov
je kvadratnega tlorisa, Tritoni na prvi etaži, dru- (str. 363, slika 9, 10).
ga etaža in kip s sulico v roki na vrhu svetilnika.
Hkrati velja omeniti, da te upodobitve ustreza- Ptujska steklenica je, če sklepamo po kom-
jo predlagani rekonstrukciji svetilnika, kot jo je pleksnem in zelo kakovostno izvedenem figural-
podal Reddé (1979, 869, slika 9: 3). Na podlagi nem motivu, izdelek neke druge, ločene delav-
primerjav z drugimi upodobitvami lahko potr- nice v Egiptu ali Aleksandriji. Nekateri detajli
dimo, da je poslopje na steklenici s Ptuja res alek- okrasa so npr. primerljivi s steklenico iz Hawa-
sandrijski svetilnik. re (Nenna 2003, 363, slika 10), saj poleg identične
oblike in kakovosti dekoloriranega stekla prepo-
Druge podrobnosti okrasa, predvsem velike znamo tudi enake detajle pri omejevanju okras-
ribe, pa povezujejo posodo z drugimi izdelki t. nega polja na ostenju (dvojna linija, riževa zrna).
i. skupine z žlebljenimi obrisi oz. contour groove Žal pa je osrednji motiv večinoma geometrijski
group in njenimi delavnicami oz. ateljeji. Stekle- in izdelan v tehniki, ki v celoti ne ustreza zna-
nica s Ptuja je že zaradi svojega motiva, ki jo ne- čilnostim te skupine. Podobno izvedbo figure,
posredno povezuje z izvornimi delavnicami v celo v podobni pozi kot na ptujski steklenici, pa
Egiptu, izjemna. Od 19 sedaj poznanih izdelkov, poznamo z delno ohranjene stekleničke, odkrite
ki pripadajo tej skupini, jih je 12 z egipčanskih pri izkopavanjih kapitolija v Brescii.2
najdišč (Nenna 2007, 142), po eden pa iz Slove-
nije (steklenica s Ptuja) in sosednje Hrvaške (Ba- Ekskurz: svetilnik na otoku Faros
kar, skodela) (Gregl in Lazar 2008, tab. 5: 3). v Aleksandriji
Ko govorimo o motivu na steklenici s Ptuja, nas
Arheološki muzej hrani gradivo iz rimske seveda zanima, ali je na motivu res predstavljen
nekropole v Bakru (rimska Volcera). Med bakar- svetilnik in ali smo glede na maloštevilne ohra-
skim steklom se je ohranila kakovostno izdelana njene upodobitve iz antike lahko prepričani, da
polkroglasta skodela z brušenim okrasom (Gregl gre prav za svetovno čudo na otoku Faros. Zato
in Lazar 2008, 57, slika 6). se velja ozreti na nekatera zgodovinska dejstva,
povezana s faroškim svetilnikom in z antično
Motiv sorodnih velikih rib, ki ga prepozna- Aleksandrijo. Kaj danes vemo o tej zgradbi in
mo na skodeli iz Bakra, je upodobljen tudi na koliko podatkov iz antike se je ohranilo?
steklenici s Ptuja. Vsaj na dveh od njih prepozna-
mo dolgo hrbtno plavut, detajli okrasa po telesu ***
rib pa so manj izraziti. Podobno narejen motiv Leta 331 pr. n. št. sta Aleksander Veliki in arhitekt
rib poznamo tudi na skodeli iz zbirke v Cornin- Dejnokrat (Deinokrates ali Deinochares) (Voll-
gu (Whitehouse 1997, no. 401; Nenna 2003, 362, kommer 2007, 162) z Rodosa oblikovala in do-
fig. 7) in odlomku posode z najdišča Tebtynis ločila urbanistične smernice bodoče Aleksandri-
(Nenna 2003, 362, slika 8). Motivi, ki se pojav- je (Plu., Alex 1, 26,4–5; Green 1992, 276): najprej
ljajo na posodah te skupine so sorodni okrasu na obzidje, rastre ulic in pristanišča ter nato še ob-
keramiki iz egiptovske fajanse (frizi rib, race, ko-
šare), datirani v prvi dve stoletji našega štetja (str. 2 Podatke o novi najdbi mi je prijazno posredovala dr. Eli-
362). sabeta Roffia (2015), za kar se ji najlepše zahvaljujem.
levi roki drži kopje oz. sulico, druga roka, ki je ugotoviti, da gre za izdelke egipčanske delavnice,
spuščena ob telesu in nekoliko odmaknjena, pa ki je s proizvodnjo začela v drugi polovici 2. stol.
drži predmet – morda daritveno posodo. Motiv in izvažala v Italijo, na zahod in jadransko obalo
na steklenici z detajli najlaže primerjamo z upo- (Nenna 2003, 362; 2007, 141). Upoštevaje zbra-
dobitvami na novcih in omenjenih gemah (Em- ne najdbe pa lahko v skupini ločimo različne de-
pereur 2004, 32; Pfrommer 2005, 683). Na vseh lavnice, ki se razlikujejo po motiviki in kažejo na
prepoznamo vsaj štiri skupne elemente: poslop- več specializiranih ateljejev te skupine izdelkov
je kvadratnega tlorisa, Tritoni na prvi etaži, dru- (str. 363, slika 9, 10).
ga etaža in kip s sulico v roki na vrhu svetilnika.
Hkrati velja omeniti, da te upodobitve ustreza- Ptujska steklenica je, če sklepamo po kom-
jo predlagani rekonstrukciji svetilnika, kot jo je pleksnem in zelo kakovostno izvedenem figural-
podal Reddé (1979, 869, slika 9: 3). Na podlagi nem motivu, izdelek neke druge, ločene delav-
primerjav z drugimi upodobitvami lahko potr- nice v Egiptu ali Aleksandriji. Nekateri detajli
dimo, da je poslopje na steklenici s Ptuja res alek- okrasa so npr. primerljivi s steklenico iz Hawa-
sandrijski svetilnik. re (Nenna 2003, 363, slika 10), saj poleg identične
oblike in kakovosti dekoloriranega stekla prepo-
Druge podrobnosti okrasa, predvsem velike znamo tudi enake detajle pri omejevanju okras-
ribe, pa povezujejo posodo z drugimi izdelki t. nega polja na ostenju (dvojna linija, riževa zrna).
i. skupine z žlebljenimi obrisi oz. contour groove Žal pa je osrednji motiv večinoma geometrijski
group in njenimi delavnicami oz. ateljeji. Stekle- in izdelan v tehniki, ki v celoti ne ustreza zna-
nica s Ptuja je že zaradi svojega motiva, ki jo ne- čilnostim te skupine. Podobno izvedbo figure,
posredno povezuje z izvornimi delavnicami v celo v podobni pozi kot na ptujski steklenici, pa
Egiptu, izjemna. Od 19 sedaj poznanih izdelkov, poznamo z delno ohranjene stekleničke, odkrite
ki pripadajo tej skupini, jih je 12 z egipčanskih pri izkopavanjih kapitolija v Brescii.2
najdišč (Nenna 2007, 142), po eden pa iz Slove-
nije (steklenica s Ptuja) in sosednje Hrvaške (Ba- Ekskurz: svetilnik na otoku Faros
kar, skodela) (Gregl in Lazar 2008, tab. 5: 3). v Aleksandriji
Ko govorimo o motivu na steklenici s Ptuja, nas
Arheološki muzej hrani gradivo iz rimske seveda zanima, ali je na motivu res predstavljen
nekropole v Bakru (rimska Volcera). Med bakar- svetilnik in ali smo glede na maloštevilne ohra-
skim steklom se je ohranila kakovostno izdelana njene upodobitve iz antike lahko prepričani, da
polkroglasta skodela z brušenim okrasom (Gregl gre prav za svetovno čudo na otoku Faros. Zato
in Lazar 2008, 57, slika 6). se velja ozreti na nekatera zgodovinska dejstva,
povezana s faroškim svetilnikom in z antično
Motiv sorodnih velikih rib, ki ga prepozna- Aleksandrijo. Kaj danes vemo o tej zgradbi in
mo na skodeli iz Bakra, je upodobljen tudi na koliko podatkov iz antike se je ohranilo?
steklenici s Ptuja. Vsaj na dveh od njih prepozna-
mo dolgo hrbtno plavut, detajli okrasa po telesu ***
rib pa so manj izraziti. Podobno narejen motiv Leta 331 pr. n. št. sta Aleksander Veliki in arhitekt
rib poznamo tudi na skodeli iz zbirke v Cornin- Dejnokrat (Deinokrates ali Deinochares) (Voll-
gu (Whitehouse 1997, no. 401; Nenna 2003, 362, kommer 2007, 162) z Rodosa oblikovala in do-
fig. 7) in odlomku posode z najdišča Tebtynis ločila urbanistične smernice bodoče Aleksandri-
(Nenna 2003, 362, slika 8). Motivi, ki se pojav- je (Plu., Alex 1, 26,4–5; Green 1992, 276): najprej
ljajo na posodah te skupine so sorodni okrasu na obzidje, rastre ulic in pristanišča ter nato še ob-
keramiki iz egiptovske fajanse (frizi rib, race, ko-
šare), datirani v prvi dve stoletji našega štetja (str. 2 Podatke o novi najdbi mi je prijazno posredovala dr. Eli-
362). sabeta Roffia (2015), za kar se ji najlepše zahvaljujem.
